admisíja -e ž, pojm. (ȋ) strojn. |puščanje pare v parno turbino|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lancẹ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
odpuščanje sam. s ♦ P: 35 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TfM 1595, ZK 1595); (odpuščanje/od puščanje) sam. s ♦ P: 3 (DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
od puščanje gl. odpuščanje ♦ P: 2 (TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
puščálen -lna -o prid. (ȃ) nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
puščálo -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
púščanje -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
púščanje -a
s
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024
púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
puščanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
puščanje s, F
6,
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry
puṡzhanîe;
excipulum, -li, medeniza ẛa prejemanîe te kryi per
puṡzhanîu;
phlebotomia, -ae, na ṡhili
puṡzhanîe;
phlebotomia, vel venae sectio, na ṡhyli
puṡzhanîe;
phlebothomum, -mi, padarṡku ṡeleṡze ṡa
puṡzhanîe;
scarificatio, puṡzhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
puščanje -a
samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
puščanje sam. s ♦ P: 8 (TC 1574, DJ 1575, DC 1579, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
púščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; púščanje (ú) koga/kaj ~ ključ na oknu; Sadje ~a madeže; ~ otroka spati; puščati komu/čemu kaj ~ potomcem premoženje zapuščati; ~ delo drugemu prepuščati; Lonec ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola [ranocélnik] nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo
ETIMOLOGIJA: ↑rana + celnik iz ↑celiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rožìč2 -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče;
z rožiči puščati kri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rožíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od rog: srnjak izgubi rožičke;
rožički kozlička / lunini rožički / napolniti rožiček s tobakom; rožiček s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožičke
● ekspr. že spet kaže rožičke se upira; se napihuje, postavlja; na fotografiji je stal za njo in ji naredil rožičke iz hudomušnosti ji je prislonil nad glavo kazalec in sredinec v obliki črke V; ekspr. žena mu je nasadila rožičke imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi rožičke njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. polž pokaže rožičke tipalnice; rožiček na modrasovi glavi kožni izrastek
♦ bot. rženi rožiček glivica zajedavka na rži in nekaterih travah; temna tvorba te glivice na klasih rži; zool. navadni rožiček morski polž z rožičku podobno hišico, Gourmya vulgata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
tesnílo vodíla ventíla -a -- -- s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.