Tiskanje

brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

1.

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

1.1.

navadno v množini

2.

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

3.

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

4.

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

afrikánski -a -o prid. (ȃ)
star. afriški: afrikanska puščava

brezpóten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez poti: brezpotni hribi; brezpotna puščava

brezvôden -dna -o prid. (ó)
ki je brez vode, rek: brezvodna planjava, puščava

glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge

glúho

prisl.:

gluho je čofnil v vodo

koraki so gluho odmevali

glúhi

-a -o sam.:

zavod za gluhe in naglušne

mongólski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolski imperij; mongolski kan, poglavar, vladar; mongolski osvajalci; mongolski vpadi; mongolske horde / mongolski konji, nomadi; mongolska prestolnica; mongolska puščava, stepa; mongolska plemena
2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa

pustínja -e ž (í) knjiž.
1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe
2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo

puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha

sáharski in sahárski -a -o prid. (ȃ; ȃ)
nanašajoč se na Saharo: saharski pesek / saharska puščava / ekspr. saharska suša, žeja zelo velika

slán -a -o stil. -ó prid. (ȃ á)
1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus
// ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam
● ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo
2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja
3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice
4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi

sláno

stil. slanó prisl.:

slano plačati blago

sláni

-a -o sam.:

ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo

razlikovati med sladkim in slanim

zavzémati -am nedov. (ẹ̑)
1. z bojem spravljati kak kraj, prostor pod svoj nadzor, vpliv: vojaki so zavzemali eno utrdbo za drugo; zavzemati nova ozemlja / v naskoku, z naskoki zavzemati trdnjavo
2. prihajati na kak prostor z namenom pridobiti si ga za uresničenje svojih ciljev, opravljanje kake dejavnosti: uporniki so zavzemali položaje, s katerih se je videlo daleč po dolini; zavzemati strateško pomembne točke
// prihajati na kak prostor z namenom živeti, obstajati na njem: izpraznjeno pokrajino so zavzemala sosednja ljudstva; z naseljevanjem zavzemati
// prihajati na kak prostor z določenim namenom sploh: zavzemati mesta manjkajočih igralcev / šport. žarg. tekmovalci so zavzemali startne položaje so se postavljali v startne položaje
3. začenjati obstajati kje: puščava zavzema čedalje večjo površino / publ.: gibanje za mir zavzema vse večji obseg; nasprotovanje oblastem je zavzemalo različne oblike dobivalo
4. s svojim obsegom, razsežnostjo porabljati del razpoložljivega prostora: ti predmeti po nepotrebnem zavzemajo prostor v sobi; slika zavzema večji del stene; zavzemati čim manjšo površino / članek zavzema celo stran; gozd zavzema več kot polovico tega območja
// publ. imeti kot sestavni del: ta krajevna skupnost zavzema tri vasi / skoraj polovico prometa v trgovini zavzemajo izdelki domače obrti
5. s prislovnim določilom, navadno v zvezi z mesto biti v kakem sistemu, kaki razporeditvi v položaju, kot ga izraža določilo: njihov klub zavzema osrednje mesto med klubi / posebno mesto v poslovanju podjetja zavzema izvoz opreme
// publ. imeti, zasedati: zavzemal je odgovorna mesta, položaje v različnih podjetjih
6. publ. imeti, izražati: vedno zavzema skrajna stališča / do takih pojavov zavzema kritičen odnos je zelo kritičen
● publ. delo ga je popolnoma zavzemalo ga je zelo zaposlovalo; mu je jemalo veliko časa; zastar. zavzemala ga je misel nanjo veliko je mislil nanjo; zastar. v mladih letih so ga zavzemali pustolovski romani prevzemali, navduševali; publ. zavzemati tuja tržišča začenjati prodajati svoje izdelke na tujih tržiščih

zavzémati se

v zvezi z za

kazati, izražati voljo, hotenje, da se kaj doseže, uresniči:

zavzemati se za ponovno uvedbo klasične gimnazije

zavzemati se za zadružništvo

v javnosti se zavzemati za pravice otrok

dosledno, načelno se zavzemati za kaj

/ močno so se zavzemali, da bi proslava uspela si prizadevali

//

z izražanjem volje, hotenja poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: zavzemati se za brezposelne; sindikat se je pri vodstvu zavzemal za delavce; povsod se zavzema zanjo

zavzemajóč

-a -e:

padli so, zavzemajoč sovražnikovo postojanko

veliko površino zavzemajoča stavba

stranka, zavzemajoča se za hitrejši gospodarski razvoj

puščáva SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: zelena puščava

alžirski

Predlog

alžirska alžirsko pridevnik

IZGOVOR: [alžírski]

arizonski

Predlog

arizonska arizonsko pridevnik

IZGOVOR: [arizónski]

ZVEZE: arizonska cipresa

bahrajnski

Predlog

bahrajnska bahrajnsko pridevnik

IZGOVOR: [bahrájnski]

Betlehem

Predlog

Betlehema samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Izraelu

IZGOVOR: [bétlehem], rodilnik [bétlehema] in [bêtlehem], rodilnik [bêtlehema]

BESEDOTVORJE: Betlehemčan, Betlehemčanka, Betlehemčanov, Betlehemčankin, betlehemski

ZVEZE: luč miru iz Betlehema

PRIMERJAJ: Luč miru iz Betlehema

Buzzati

Predlog

Buzzatija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

italijanski pisatelj

IZGOVOR: [budzáti], rodilnik [budzátija]

BESEDOTVORJE: Buzzatijev

čilski

Predlog

čilska čilsko tudi čilenski čilenska čilensko pridevnik

IZGOVOR: [čílski] tudi [čilénski]

ZVEZE: čilski soliter

jemenski

Predlog

jemenska jemensko pridevnik

IZGOVOR: [jémənski]

ZVEZE: jemenski rial

jordanski

Predlog

1 jordanska jordansko tudi jordanijski jordanijska jordanijsko pridevnik

IZGOVOR: [jordánski] tudi [jordánijski]

kalifornijski

Predlog

kalifornijska kalifornijsko pridevnik

IZGOVOR: [kalifórnijski]

PRIMERJAJ: Kalifornijski tok

Libijska puščava

Predlog

Libijske puščave samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v severnem in vzhodnem delu Sahare

IZGOVOR: [líbijska puščáva], rodilnik [líbijske puščáve]

BESEDOTVORJE: libijskopuščavski

Mala peščena puščava

Predlog

Male peščene puščave samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v Zahodni Avstraliji

IZGOVOR: [mála peščéna puščáva], rodilnik [mále peščéne puščáve]

BESEDOTVORJE: malopeščenopuščavski

namibijski

Predlog

namibijska namibijsko pridevnik

IZGOVOR: [namíbijski]

ZVEZE: namibijski dolar

Nevada

Predlog

Nevade samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [neváda], rodilnik [neváde]

BESEDOTVORJE: Nevadec, Nevadka, Nevadčev, Nevadkin, nevadski

nevadski

Predlog

nevadska nevadsko pridevnik

IZGOVOR: [nevátski]

Nigrčev

Predlog

Nigrčeva Nigrčevo pridevnik

IZGOVOR: [nígərčeu̯], ženski spol [nígərčeva], srednji spol [nígərčevo]

Nova Mehika

Predlog

Nove Mehike samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [nôva méhika], rodilnik [nôve méhike]

BESEDOTVORJE: Novomehičan, Novomehičanka, Novomehičančev, Novomehičankin, novomehiški

novomehiški

Predlog

novomehiška novomehiško pridevnik

IZGOVOR: [novoméhiški]

Nubijska puščava

Predlog

Nubijske puščave samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v vzhodnem delu Sahare

IZGOVOR: [núbijska puščáva], rodilnik [núbijske puščáve]

BESEDOTVORJE: nubijskopuščavski

Sahara

Predlog

Sahare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v Afriki

IZGOVOR: [sahára], rodilnik [saháre] in [sáhara], rodilnik [sáhare]

BESEDOTVORJE: saharski

ZVEZE: potrebovati kot Sahara vodo koga, kaj

Turkmenistan

Predlog

Turkmenistana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Turkmenistan

država v Aziji

IZGOVOR: [turkménistan], rodilnik [turkménistana]

BESEDOTVORJE: Turkmenistanec, Turkmenistanka, Turkmenistančev, Turkmenistankin, turkmenistanski

utaški

Predlog

utaška utaško pridevnik

IZGOVOR: [jútaški]

Velika arabska puščava

Predlog

Velike arabske puščave samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v zahodni Aziji

IZGOVOR: [vélika arápska puščáva], rodilnik [vélike arápske puščáve]

Velika Viktorijina puščava

Predlog

Velike Viktorijine puščave samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

puščava v Avstraliji

IZGOVOR: [vélika viktórijina puščáva], rodilnik [vélike viktórijine puščáve]

Zahodnoavstralska planota

Predlog

Zahodnoavstralske planote samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

planota v Avstraliji

IZGOVOR: [zahódnoau̯strálska planôta], rodilnik [zahódnoau̯strálske planôte]

PRIMERJAJ: zahodnoavstralski

..áva ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostorʼ goščáva, puščáva; prim. ..java

Góbi -ja m z -em zem. i. (ọ̑) |azijska puščava|
góbijski -a -o (ọ̑)

..jáva ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'lastnost' goščáva, puščáva, trdnjáva
2. 'dejanje' kurjáva, meljáva
3. 'snov' kurjáva, meljáva, zelenjáva
4. 'prostor, mesto' puščáva, širjáva; prim. ..ava

Kalahári -ja m s -em zem. i. (ȃ) |afriška puščava|
kalahárijski -a -o (ȃ)

Líbijska puščáva -e -e ž, zem. i. (í ȃ) |del Sahare|: v ~i ~i

Négev -a m, zem. i. (ẹ̑) |izraelska puščava|
négevski -a -o (ẹ̑)

Núbijska puščáva -e -e ž, zem. i. (ú ȃ) v ~i ~i
nubijskopuščávski -a -o (ȃ)

puščáva -e ž (ȃ) potovati skozi ~o; poud. |pust, nerodoviten svet|; vznes. ~ življenja |pusto življenje|

Puščáva -e ž, zem. i. (ȃ) |pri Mariboru|: v in na ~i
puščávski -a -o (ȃ)
Puščávčan -a m, preb. i. (ȃ)
Puščávčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Sahára -e in Sáhara -e ž, zem. i. (ȃ; ȃ) |afriška puščava|: v ~i
sahárski -a -o in sáharski -a -o (ȃ; ȃ)

Tákla Makán ~ -a m, zem. i. (ȃ ȃ) |kitajska puščava|: v ~ ~u
taklamakánski -a -o (ȃ)

puščáva -e ž

obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva

SINONIMI:

knj.izroč. pustinja

GLEJ ŠE SINONIM: pustota, pustota

zavzémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.

2.

kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.

4.

kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.

5.

v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.

6.

kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.

léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu

potrebováti Frazemi s sestavino potrebováti:
potrebováti kàj kot puščáva dèž, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo

puščáva Frazemi s sestavino puščáva:
glás vpijóčega v puščávi, klíc vpijóčega v puščávi, kot puščáva dežjà, kot puščáva vôde, krík vpijóčega v puščávi, potrebováti kàj kot puščáva dež, potrebováti kàj kot puščava vôdo

Sáhara Frazemi s sestavino Sáhara:
potrebováti kàj kot Sáhara vôdo

sáje Frazemi s sestavino sáje:
čŕn kot sáje

vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

beduȋn -a m

pȗst1 pústa prid.

pustīti -ím dov.

púšča – glej puščȃva

puščȃva -e ž

puščȃvnik – glej puščȃva

puščȃvski – glej puščȃva

opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.

pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).

puščȃva, f. 1) die Wüste, die Einöde; — 2) = pusta jed, Polj.

püstína -e ž pustinja, puščava: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; povszéd zú'sna püsztina KOJ 1848, 4; Püsztina, püsztina, doline püsztina KAJ 1870, 141; z-ete 'salosztne püsztine vu nebeszko Cananeánszko zemlo bi mogli pridti KM 1783, 158; gde nájde tú'sno püsztino KOJ 1848, 37; Gláſz kricsécsega vu püſztini KŠ 1771, 103; gda je najmre eto v-püſztini bilou KMK 1780, 35; Gda várase, vészi, püsztine naprejprinásamo KOJ 1833, 10; To dejte je pa raſzlo, i bilou i vu püſztinaj KŠ 1771, 167; ki ſzo ſzedemdeſzét i vecs lejt vu püsztinaj ſzlü'ſili KM 1783, 200; Od potuvanya po püſztinaj KM 1796, 38

püščáva -e ž puščava, pustinja: Pusztaság; püscsáva, püsztina KOJ 1833, 169; Teda je Jezus odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; ár ſzo doli pobiti vu püſcsávi KŠ 1771, 508

püščávati tudi piščávati -am nedov. puščati: a nevolo, ſtero na náſz püſcsávas, trpimo KŠ 1771, 833; Ki püscsávas na vſze áldov BRM 1823, 331; eta slednjejšnja [sviloprejka] svoja jajčica püščáva AI 1878, 34; ino neskodne Poti ji nepüscsávaj BRM 1823, 33; Jezik nas naj on zdr'záva, Na hüdi grejh ne piſcsáva BKM 1789, 140
püščávati se -am se nedov. spuščati se: Ereszkedni; püscsávati sze KOJ 1833, 155
püščávani -a -o puščan: Tor. Od sé püščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10

püščína -e ž pustinja, puščava: Ovo, vu püscsini je KŠ 1771, 12a; Vejm ſzi nigda csüdno hráno vu 'zitki, Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidovſzki BKM 1789, 326

sléjdnji -a -e prid.
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65

svilopréjka -e ž sviloprejka: sviloprejka, eta jajčica püščáva AI 1878, 34

puščava [puščȃva] samostalnik ženskega spola

neobljudena, neobdelana zemlja; pustinja; samota

puščava samostalnik ženskega spola

puščava ž, F10, anachoresis, ena puszhava; desertum, puṡzhava; devenustare, v'puṡzhavo perpraviti, ogerditi, neſhtaltnu ſturiti; eremus, -mi, puṡzhava, puſtoba; evastare, ṡatréti, h'puṡzhavi ſturiti; expopulari, ṡatréti, v'puṡzhavo perpraviti; expopulatio, ṡatrenîe, opuṡzhenîe, v'puṡzhavo perpravlenîe; monasterium, samota, puṡzhava, klóſter; solitarius, -a, -um, ſamotin, v'puṡzhavi; solitudo, ſamota, puṡzhava, opuṡzhenîe

puščava -e ž puščava: is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva

puščava -e samostalnik ženskega spola

pušava gl. puščava ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595)

puščava sam. ž ♦ P: 30 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

držan -a -o (držan, držen) deležnik

1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti

2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan

2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan

3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo

4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan

4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik

5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih

kamníta puščáva -e -e ž

puščáva -e ž

skálnata puščáva -e -e ž

êrg -a m

grúščnata puščáva -e -e ž

hamáda -e ž

hládna puščáva -e -e ž

jermosól -a m

kamníta puščáva -e -e ž

ledéna puščáva -e -e ž

megléna puščáva -e -e ž

mŕzla puščáva -e -e ž

peščéna puščáva -e -e ž

pôlpuščáva -e ž

pródnata puščáva -e -e ž

puščáva -e ž

rég -a m

serír -a m

slána puščáva -e -e ž

tôpla puščáva -e -e ž

puščava

geselski sestavek

piščava gl. puščava

puščava ► pišˈčaːva -e ž

Prevajanje občnoimenskih prvin zemljepisnih imen

Zakaj se v nekaterih večbesednih zemljepisnih imenih občnih sestavin ne prevaja (primer: New York)?

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Geološki terminološki slovar

Geografski terminološki slovar

Črnovrški dialekt

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica