puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
zakótek -tka m (ọ̑)
manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: priti iz zakotka skladišča; postaviti kovček v zakotek ob ognjišču, pri oknu
// manjši, težje opazen, skriven prostor, kraj: po zakotkih skrivajoče se živali / roparji imajo svoje zakotke na robu puščave
golôta -e ž (ó)
lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora
● ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je
// kar je golo: velik izrez je kazal precej golote
ládja -e ž (ā)
1. veliko vodno vozilo: ladja izpluje, odplove iz pristanišča; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije, ekspr. hitro reže valove; graditi, splaviti, tesati ladjo; valovi premetavajo ladjo; privezati ladjo k obali; raztovoriti ladjo; vkrcal se je na majhno ladjo; potovati z ladjo; gusarska ladja; bok, kljun, krov ladje; nadvodni del ladje; kapitan velike ladje; velika tonaža ladje; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja; drsna ladja hidrogliser; petrolejska ladja; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja; šolska ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; ladja svetilnik; ladja na jedrski pogon, na vesla; ladja za razsuti, tekoči tovor; publ. naše bele ladje potniške ladje; pren., knjiž. krmariti ladjo človeštva; ladja življenja
2. star. večji čoln: ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga; živina je vlačila težke ladje proti toku; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete: vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane; izstreliti vesoljsko ladjo; posadka kozmične ladje
4. rel. del cerkve, namenjen za vernike: ladja se polni z ljudmi; klopi v ladji / cerkvena ladja
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. cestna ladja zelo velik osebni avtomobil; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod
♦ arhit. glavna, prečna, stranska ladja; igr. ladje potapljati otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so; navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi; ladja se opoteka se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi; linijska ladja ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; ladja dolge plovbe; desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu; določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; register ladij ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo; voj. admiralska ladja; bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi; linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra; matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov; vojna ladja oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem; poročnik bojne ladje mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina; zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
topografíja -e ž (ȋ)
1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije
// značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave
2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija
♦ um. umetnostna topografija
// opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu
zavrátnost -i ž (ȃ) knjiž. zahrbtnost: sovražiti koga zaradi njegove zavratnosti / zavratnost puščave / tako ravnanje je zavratnost zahrbtno dejanje
zažuboréti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: potok, studenec zažubori / vodomet glasneje zažubori / ekspr.: sredi puščave zažubori studenec se žuboreč pojavi; curek vina je zažuborel v majoliko žuboreč stekel
2. ekspr. rahlo, lahkotno se zaslišati: iz radia je zažuborela violina
3. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: zažuborela mu je nekaj prijaznih besed / rada te imam, je zažuborela deklica
// živahno, lahkotno zapeti: na češnji so zažuboreli ščinkavci
hijéna -e ž (ẹ̑)
1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih
♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
pôlnomád -a [pou̯nomad-] m (ȏ-ȃ)
pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja v kraj: na robovih puščave živijo še nomadi in polnomadi
// kdor se del leta seli iz kraja v kraj sploh: pastirji, ki poleti pasejo v gorah, pozimi pa odidejo s čredami v toplejše pokrajine, so polnomadi
pustínja -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki;
pustinje in puščave / ruske pustinje stepe2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo
trópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na območje na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom: tropski gozdovi; tropske puščave; tropska morja / tropski les; tropski sadež; tropske bolezni; tropske rastline; tropsko deževje; tropsko podnebje / tropska čelada, obleka
● ekspr. v mestu je vladala tropska vročina zelo velika
♦ astron. tropsko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; geogr. tropski pas območje z vročim podnebjem na obeh straneh ekvatorja med severnim in južnim povratnikom; med. tropska malarija malarija z nerednimi napadi in zelo hudim potekom; meteor. tropski ciklon območje zelo nizkega zračnega pritiska na tropskem območju, ki ga navadno spremlja vihar; izredno močen vrtinčast tropski vihar; zool. tropske ribe ribe, ki živijo v vodah tropskega pasu
vétje -a s (ẹ́)
glagolnik od veti: vetje vročega vetra iz puščave / vetje vonja po vijolicah
hamsín -a m (ȋ)
meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave:
pôlpuščáva -e [pou̯puščava] ž (ȏ-ȃ)
geogr. območje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije
puščávec -vca m (ȃ) knjiž. 1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar2. prebivalec puščave: nomadski puščavci