karavána -e ž (ȃ) 1. v orientalskem okolju skupina zaradi varnosti skupaj potujočih ljudi, zlasti trgovcev, romarjev: karavana počiva, potuje skozi puščavo;
priključiti se karavani / trgovske karavane 2. publ., navadno s prilastkom kolona, skupina: karavana avtobusov;
pisana karavana kolesarjev / srečati karavano žensk zelo veliko; pren., knjiž. karavana misli
● publ. bela karavana skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih; karavana prijateljstva organizirano potovanje skupine prebivalcev določenega kraja v drug kraj zaradi medsebojnega spoznavanja, prijateljstva; preg. psi lajajo, karavana gre dalje kljub napadom, nasprotovanju se nadaljuje določeno delo, delovanje
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti;
ranjeni golob ne more več leteti;
lastovka leti nad dvoriščem;
leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni;
letalo leti nad puščavo;
bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre;
puščica leti mimo glave;
krogle letijo od vseh strani;
kamenje je letelo proti njemu;
iskre letijo po zraku;
skakalec se je odgnal in lepo leti;
pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega;
jadrnica leti po valovih kot ptica;
pren. pogled mu leti po ljudeh // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti;
ure z njo so naglo letele 6. dov. in nedov.,
pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel;
dijak je letel iz šole;
ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name;
kam leti ta kritika;
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo;
satira leti na kulturo;
šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijoleté :
mimo oken lete; lete je prišel na cilj
letèč -éča -e
1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna policija; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
// premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
♦ zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.:, pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
puščávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na puščavo: puščavske značilnosti / puščavski pesek; puščavski veter; puščavska ljudstva
♦ zool. puščavski ris ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Caracal caracal
izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.-Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).
plášiti, plȃšim, vb. impf. schrecken; — scheuchen; p. koga v puščavo, jemanden in die Wüste jagen, Ravn.; — p. koga z vodo, = kropiti mu vodo v obraz, Podkrnci-Erj. (Torb.); — p. se, erschrecken, scheuen, scheu sein; konj se rad plaši, das Pferd scheut gerne.
popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.-Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.-Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.-Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
rába 1., f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.