púli -ja m (ȗ) tanjši pulover z visokim, navzdol zavihanim ovratnikom: obleči puli;
volnen puli;
fant v črnem puliju;
krilo in puli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pulíti in púliti -im nedov. (ī ú) 1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo;
puliti plevel;
puliti komu zobe;
puliti žeblje iz desk;
puliti si obrvi s pinceto // z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok
● ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga pulíti se in púliti se
1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si, potegovati se: puliti se za čast; ekipa se puli za prvo mesto
● ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, braniš; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje
2. nar. prepirati se, prerekati se: pulila sta se, kdo ima prav
3. nar. tepsti se, pretepati se: otroci se radi pulijo
pulèč -éča -e:
puleč si lase, je pobegnila v hišo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
górnji -a -e prid. (ọ̑) 1. ki leži, je višje; zgornji: potok je gnal gornji in dolnji mlin;
gornji prostori;
gornja čeljust / stanoval je na gornjem koncu vasi / Gornji Grad / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje
● ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj
♦ geogr. gornji tok reke začetni del reke blizu izvira// povrhnji, vrhnji: gornje pleteno oblačilo / gornje usnje usnje za vrhnje dele obutve2. ki je v dotakratnem besedilu že napisan; prej naveden, omenjen: iz gornjega pregleda je razvidno dosedanje stanje;
to potrjujejo gornje ugotovitve;
pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jásli -i ž mn. (ȃ) 1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim;
dati, nametati seno v jasli;
betonske, lesene jasli;
polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli
● ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti2. navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v tako ustanovo3. šalj. postelja, ležišče: grožnja ga je takoj spravila iz jasli;
biti v jaslih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
tŕgati -am stil. tŕžem nedov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitimi potegi, vlečenjem delati iz česa dva ali več delov: trgati nit, papir;
trgati razvaljano testo;
trgati na koščke;
trgati volno v kosme;
trgati tkanino po dolgem;
trgati in striči / trgati šive, vezi; ekspr. pes je trgal verigo si je prizadeval pretrgati jo; ne trgaj knjige ne uničuj s trganjem// s sunkovitimi potegi, vlečenjem ločevati od večje količine: trgal je papirčke in jih metal na tla / žival je z zobmi trgala meso 2. ekspr. delati, da kaj ni več strnjeno, celo: trgati obroč zasledovalcev;
vozila so trgala sprevod / veter trga oblake / bliski so trgali temo / rafali so trgali tišino prekinjali / njeno pripovedovanje je trgal jok prekinjal// ločevati, deliti: doline so trgale pokrajino / posestva ne bo pustil trgati deliti3. z rabo, uporabo delati, da kaj ni več celo: trgati čevlje s hojo po ostrem kamenju;
ker je fizično delal, je hlače hitro trgal // delati, povzročati, da kaj ni več celo sploh: trnje mu je trgalo obleko / ekspr.: ostre skale so trgale čolnom dna; tanki so trgali asfalt / ekspr. volk je trgal svoj plen 4. s sunkovitimi potegi, vlečenjem odstranjevati iz česa, s česa: trgati gumbe s plašča;
trgati liste iz zvezka;
trgati plakate z zida / trgati kose mesa z ražnja / trgati jagode z grozda; v roki ima marjetico in trga list za listom puli// s sunkovitimi potegi spravljati z drevesa, rastline: trgati češnje; trgati koruzne storže s stebla / trgati najlepše cvetove / popoldne bodo trgali jabolka, ribez obirali; letos so trgali v lepem vremenu imeli trgatev// s sunkovitimi potegi ločevati od tal: trgati jurčke; trgati plevel, rože 5. s sunkovitimi potegi, vlečenjem spravljati iz prijema: trgati komu knjigo iz roke;
trgal ji je otroka iz naročja;
trgala je svojo roko iz njegove;
pren., ekspr. trgati komu oblast iz rok // ekspr. spravljati koga iz neprijetnega stanja: trgati ljudi iz brezčutnosti, nevednosti; počasi se je trgal iz revščine 6. ekspr. delati, povzročati:a) da je kdo manj skupaj s kom: trgati očeta domu, družini;
delo ga je trgalo od žene;
trgati se od družbe b) da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je trgal od nje;
v tujini se je trgal od domačih c) da kdo manj dela kaj: trgati koga od dela;
šport ga trga od študija 7. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: vsak mesec mu trgajo od osebnih dohodkov;
trgati komu petino plače 8. brezoseb. imeti sunkovite bolečine: trga ga po rokah, zobeh;
trga jo v križu, rami
● ekspr. otrokov jok ji je trgal srce jo je čustveno zelo prizadeval; ekspr. kašelj mu je trgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. škripanje koles mu je trgalo ušesa, živce mu je bilo zelo neprijetno; ekspr. voda je trgala bregove s silo v kosih odstranjevala; ekspr. ne bo mu treba čevljev trgati po hribih živeti v hribih; ekspr. dolga leta je trgal hlače na uredniškem stolu je bil urednik; pog. trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. pisatelj trga maske z obrazov malomeščanov kaže njihovo pravo, resnično bistvo; ekspr. trgati komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. noge komaj trga od tal zelo težko hodi; ekspr. trgati verige suženjstva osvobajati se suženjstva; ekspr. trgati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrintŕgati se
1. biti v stanju, ko kaj ni več strnjeno: vrste so se trgale / megla se trga; oblaki se trgajo
2. biti v stanju, ko kaj zaradi rabe, uporabe ni več celo: jopica se na komolcih trga; krilo se trga po šivih; vrv je preperela in se trga
3. s sunkovitimi potegi si prizadevati se osvoboditi: konji so se trgali in rezgetali; pes se trga z verige
4. ekspr. odhajati, oddaljevati se: posamezniki so se drug za drugim trgali od skupine
// s predlogom težko zapuščati kaj, se poslavljati od česa: trgal se je od prejšnjega življenja / naši ljudje so se težko trgali od domovine, s svoje zemlje
5. ekspr. v presledkih prihajati: tanki so se trgali iz soteske; izza ovinka so se trgale zelene uniforme / iz megle, mraka so se trgale postave postajale vidne, se počasi prikazovale
6. ekspr. ruvati se: fantje se radi trgajo / trgala sta se za žogo / otroci so se trgali za bonbone prerivali, pulili / trgata se zaradi njive prepirata
// v zvezi z za zelo si prizadevati pridobiti koga za sodelovanje: trgali so se za tega strokovnjaka; zanj so se kar trgali s ponudbami
// prizadevati si za kaj, potegovati se za kaj: trgati se za čast, plačilo; trgati se za oblast
7. ekspr. izgubljati trdnost, moč: njen ponos se trga; njegova upornost se je začela trgati / trgati se v sebi
● ekspr. besede, stavki so se mu trgali iz ust govoril je težko, pretrgano; ekspr. glas se mu trga močno spreminja jakost; ekspr. srce se ji je trgalo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; ekspr. iz kovačnice so se trgali udarci kladiva se je slišalo udarjanje kladiva; ekspr. v njej se vse trga doživlja veliko duševno krizo; ekspr. iz njenih prsi se je trgalo ječanje je prihajalo v presledkih
trgáje star.:
trgaje cvetje, je prepevala
trgajóč -a -e:
govoril je s trgajočim se glasom; srce trgajoč pogled
tŕgan -a -o:
trgani koščki papirja
♦ tekst. trgana volna volna, dobljena s trganjem volnenih odpadkov preje, tkanin in pletenin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zgórnji -a -e prid., zgórnjejši in zgórnejši (ọ̑) 1. ki leži, je višje: zgornji del zidu se kruši;
zgornji prostori hiše;
poškodovan zgornji rob omare;
zgornje police so prazne / doma je v zgornjem koncu vasi; pog. zgornja stranka se je odselila stranka, ki je stanovala nad našim stanovanjem / zgornji del telesa; zgornji mlinski kamen; zgornji zobje; zgornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; zgornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje / Zgornja Slivnica // ki je, leži najvišje: zgornji kavelj se je odlomil; padel je z zgornje stopnice 2. ki je, se nahaja nad čim drugim, na površini: zgornja plast zemlje / zgornje usnje usnje za zgornje dele obutve3. v zvezi zgornja stran stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: zgornja stran preproge / zgornja stran listov 4. nanašajoč se na najvišjo stopnjo, velikost česa: zgornja starostna meja;
zgornja dovoljena teža;
zgornja vrednost 5. ki je v dotakratnem besedilu že napisan: iz zgornjega opisa je razvidno sedanje stanje;
to potrjujejo zgornje ugotovitve;
pisar. prosimo, da zgornje obvestilo sprejmete z razumevanjem
● ekspr. zgornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj; zgornji dom angleškega parlamenta dom, ki ga sestavljajo lordi; sedeti na zgornjem koncu mize delu mize, ki je blizu čela; publ. zgornji sloji družbe višji sloji; nar. zgornji veter veter, ki piha z zgornje strani, s hribov
♦ anat. zgornja čeljustnica; zgornja okončina roka; fiz. zgornja meja frekvence zvoka največja frekvenca zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; geogr. zgornji tok reke začetni del reke blizu izvira; zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; geol. zgornja kreda najmlajši del krede; mat. zgornja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; sam.:, pog. zgornjih ni doma; iz zgornjega sledi, da je delo končano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
gáre gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare;
na garah je pripeljal deteljo;
branjevske gare // slabš. voz, avto: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
párna -e ž (ȃ) nar. 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.