eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
púra púre samostalnik ženskega spola [púra] 1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: puran 1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: puran
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȕra, nar. rus. purýš, nejasnega izvora, morda iz vabnega klica pur-pur - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nanêsti -nêsem dov., nanésel nanêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam: nanesti drva v kuhinjo;
mravlje so nanesle visok kup iglic;
nanesli so skupaj stole iz vse hiše / s čevlji so nanesli veliko blata, smeti v sobo / sinice so si nanesle novo gnezdo naredile// z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere: kamenje in pesek je nanesla voda; veter nanese kupe listja, snega / hiše stojijo, kot bi jih veter nanesel brez reda, načrta2. narediti, da pride na kako površino razmeroma tanka plast, majhna količina česa: nanesti kremo, ličilo na obraz;
s čopičem nanesti barvo na platno 3. vrisati na papir, sliko: na vodoravno os nanesi skalo za čas, na navpično za hitrost / nanesti razdalje v merilu 4. z nesenjem povzročiti pojavitev določene količine jajc: letos so kokoši malo nanesle / pure so ji nanesle več jajc kot kokoši 5. s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kopanje premoga v tem kraju malo nanese / na leto obresti precej nanesejo // z oslabljenim pomenom izraža, da nastane, se nabere česa toliko, kot nakazuje določilo: razprava je nanesla deset strani; vse skupaj nanese petnajst dni 6. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih pride do kakega dejanja, stanja: slučaj je nanesel, da sta se srečala;
naključje je tako naneslo / pogovor je nanesel tudi nanj; brezoseb. včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor nanese nanesèn tudi nanešèn -êna -o:
zemlja tu je nanesena; ličilo je preveč na debelo naneseno
práska -e ž (ā)
1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska
// temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu
2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami
● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem
púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
púrman -a m (ȗ) pog. puran: zaklati purmana;
pure in purman;
to ga draži kot rdeča barva purmana zelo
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
londonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [lóndonski]
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
púra -e
ž samica purana
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čepẹ́riti se -ẹ̑rim se nedov.
píra -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čəbljáti, -ȃm, vb. impf. flüstern, lispeln, schwatzen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; Tri pure, tri race, Tri bele gosi, So vkupi čebljale Tri cele noči, Npes.-Vod. (Pes.); — morda nam. čubljati; prim. čuba.
kȃvkati, -am, -čem, vb. impf. 1) ähnliche Laute von sich geben, wie die Dohle; pure kavkajo, jvzhŠt.; — jammern: kaj vedno kavkaš, jvzhŠt.; — 2) luščiti kostanj iz griče (ježice), GBrda-Erj. (Torb.).
pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).
purè, -ę́ta, n. das Truthuhn, Mik.
vȏlək, -ləka, (-lka), m. dem. vol; 1) das Öchslein; tudi: volə̀k, -lkà, Valj. (Rad); — 2) das Brandhorn (murex brandaris), Jan., Erj. (Ž.); — 3) božji v., der Bockkäfer, Ip.-Erj. (Torb.); — der Goldkäfer, M., C.; der Blätterkäfer, Cig.; der Marien- o. Frauenkäfer (coccinella septempunctata), Jan., Št.; — die Feldgrille, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); Lej, pure vabi — In božje volke: šuri muri! Preš.; — (fig.) ein willensschwacher Mann; — 4) "voleki" = ledvice, Mariborska ok.
zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče-Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.-Erj. (Torb.).
zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.-Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.-Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gòrhrániti -im nedov.
1. rediti: Za volo žmajnoga mesá se gorhránijo (pure) AI 1878, 24
2. preživljati, vzdrževati: Roditelje deteti, nyé gorhránijo BJ 1886, 39; Što bode nyé kermo ino gorhráno BJ 1886, 18
gòrzhrániti -im dov. vzrediti: Dosta skrbi, dokeč se pure gorzhránijo AI 1878, 24
gós tudi góus -í ž gos: Tücsna pecsena gouſz SIZ 1807, 36; divje goszi itv. odidti morejo KAJ 1870, 24; Po dvori goszi, pure pobežávajo BJ 1886, 14; Doszta goszi szvinjô ovláda KAJ 1870, 136
nájbógše prisl. najbolje: Pure .. Naj bogše je jih tam držati, gde je jih AI 1878, 24
pobežávati -am nedov. tekati: Po dvôri pure pobežávajo BJ 1886, 14
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kopun [kopȗn]
samostalnik moškega spolaskopljen petelin; kopun
koštrun [koštrȗn]
samostalnik moškega spolaskopljen oven; koštrun
pišče [piščȅ piščéta
]
samostalnik srednjega spolamlada kokoš, pišče, piška, piščanec
PRIMERJAJ: piščanec, piška
pura [pȗra]
samostalnik ženskega spolapuranja samica; pura, LATINSKO: Gallus gallus domesticus fem.
PRIMERJAJ: purič, purman
raca [ráca]
samostalnik ženskega spolažival raca, LATINSKO: Anas
PRIMERJAJ: racman
tele [téle telẹ́ta]
samostalnik srednjega spolatele
PRIMERJAJ: govedo
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čisto1 prisl., F11, castè, poſhtenu, brumnu, zhiſtu; enucleate, ozhitnu, ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu; intemeratè, zhiſtu, nemadeṡhnu; limpidè, biſtru, zhiſtu; liquide, liquidò, ozhitnu, jaſnu inu zhiſtu; luculente, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu; luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik; mundè, vel munditer, ſnaṡhnu, zhiſtu; nitide, lipú, zhiſtu; pure, zhiſtu
indijanski prid., F2, ebenus, vel hebenus, en Indianski leis, terd kakòr kamen; meleagrides, Indianske kokuſhi, ali pure
kokoš ž, F12, ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi, raze, goſſy, etc:; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; gallina, -ae, kokúſṡh; gingrire, gaglati kakòr ena kokúṡh, ali gúṡ; meleagrides, Indianske kokuſhi, ali pure; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz, ena neṡnana tyza, tem povodnim kokuſham podobna. Sap:16; ovum urinum, jeize pres petelina od ſame kokuſhi; pipare, koklati, kokodakati, kakòr kokuſh; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo; superponere gallinam ovis, kokúṡh naſaditi; supponere ova gallinae, kokúṡh naſaditi; tricae, -arum, ti laſſi, ali nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó
pura ž, F2, gallina Indica, pura; meleagrides, Indianske kokuſhi, ali pure
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čísta torzíja -e -e ž
čísti tlák -ega -a m
čísti upogíb -ega -a m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čísti čebélji vósek -ega -ega -ska m
voščína -e ž
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čísti zavòj -ega -ôja m
króžni tréning -ega -a m
Število zadetkov: 42