pustínja -e ž (í) knjiž.  

1. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe
2. 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pustínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pustinjo: pustinjske značilnosti / pustinjski veter puščavski veter
// pustinjsko življenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.