Tiskanje

rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe (zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.-Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.-Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica (Št.)-Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.-C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid-Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.

ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.

rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče-Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); (prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.-C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. (nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.

rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.-Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.-Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.-Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).

rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen (germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.-C.; = r. sv. Petra, ogr.-C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).

črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.

kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Baška dol.-Erj. (Torb.).

razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.

rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).

rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).

rẹ́pica 2., f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.

grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke (v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke (v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke (v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.

jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.

razbíti, -bȋjem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. (SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; (fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.

razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.

razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).

razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.

razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).

razšíriti, -šȋrim, vb. pf. breiter machen; cesto, hlače r.; — ausbreiten, verbreiten: r. krivo vero; — ulomek r., einen Bruch erweitern, Cel. (Ar.); — r. se, breiter, weiter werden; mesto se je razširilo; sich ausbreiten; kriva vera se je razširila.

raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen (intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.

razvalíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderwälzen; r. kup hlodja; — 2) zerstören, niederreißen; r. peč; r. mesto, Dalm.; razvalite ta tempelj! Trub.; razvaljen, zerstört, Jap. (Prid.); — r. se, zerfallen, über den Haufen fallen; peč se je razvalila; — 3) r. se, dick werden; razvaljen, dickleibig.

razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.

rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.

račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.

razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.

razdȋrati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.-C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).

razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.-Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).

raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.

razpę́ti, -pnèm, vb. pf. 1) auseinanderspannen; r. dežnik; r. šator, das Zelt aufschlagen; r. mreže, die Netze zum Fischfang auseinandernehmen u. auswerfen; — roke r., die Hände auseinanderstrecken; z razpetimi rokami ga je sprejel; na križ r., kreuzigen; — 2) aufknöpfen; r. si suknjo.

razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.

razsípati, -sȋpam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.-Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln (v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — (vb. pf. = razsuti, Št.).

razvíjati, -am, vb. impf. ad razviti; auseinanderwickeln, aufwickeln; r. zavitke; — entwickeln; r. svoje mnenje; — r. se, sich aufwickeln; zavitki se mi razvijajo; — (pren.) r. se, sich entfalten, sich entwickeln; slovstvo se veselo razvija.

redíti 1., -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.-Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.

rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; (math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.-Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.

rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.-C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).

rúžiti, rȗžim, vb. impf. aushülsen, schälen: fižol, grah r.; zelene orehe r., Cig., Jan., Dol.; grah se ruži, die Erbsen rühren sich aus, Cig.; — entkörnen: koruzo r., Cig., Lašče-Erj. (Torb.), jvzhŠt., BlKr.; — korenje r. = blato s korenja strgati, Celjska ok.-Trst. (Let.); — r. koga, jemanden ausziehen (fig.), Zv.; — prim. žuriti.

cíbora, f. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Kr.-Erj. (Torb.), Tuš. (R.); — francoska cibora, die Mirabelle (Reine-Claude), Tuš. (R.); — prim. bav. zeibern, švab. zipper, Levst. (Rok.).

čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.

čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.

dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).

jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).

jágoda, f. 1) die Beere; — rdeča j., die Erdbeere, die Frucht der Walderdbeere (fragaria vesca); tudi samo: jagoda; jagode brati; — črna j. = borovnica, die Heidelbeere, Cig., Jan.; — šipečja j., die Hagebutte (Hetschepetsch), Cig., Tuš. (R.); — volčja j., die vierblättrige Einbeere (paris quadrifolia), Tuš. (R.); tudi: die Tollkirsche, Cig., C., M.; — pasja j., der Nachtschatten (solanum), C.; — metuljeva j., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Cig., Medv. (Rok.); — 2) ein beerenähnlicher Körper, Cig.: das Rosenkranzkügelchen, C.; jagode brati na molku, Jurč.; morske jagode, Korallen, C.; — 3) Name einer erdbeerröthlichen Kuh, Cig., Tolm.-Erj. (Torb.).

jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).

kakāovəc, -vca, m. kakaovci, Cacaopflanzen (Büttneriaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); pravi k., echter Cacao-Baum (theobroma cacao), Tuš. (R.).

lákota, f. 1) der Hunger; lakoto (instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik-Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).

lílija, f. die Lilie; lilije, Lilien (liliaceae), Tuš. (R.); bela l., die weiße Lilie (lilium candidum), Tuš. (R.).

mę̑ta 2., f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).

mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.

okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

peruníka, f. perunike, Schwertlilien (irideae), Cig., Jan., Tuš. (R.); nemška p., die deutsche Schwertlilie (iris germanica), vodna p., die Wasser-Schwertlilie (Iris pseudoacorus), Tuš. (R.); — hs.

peteršìlj, -ílja, m. navadni p., die Petersilie (petroselinum sativum), Cig., Tuš. (R.); pasji p., die gemeine Gleiße, die Hundspetersilie oder der Gartenschierling (aethusa cynapium), Cig., Tuš. (R.).

pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — tudi: isländisches Moos (cetraria islandica), Nov., na Kaninu-Erj. (Torb.); — das Leberblümchen (anemone hepatica), Josch; — beli p., die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Tuš. (R.); rumeni p., die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).

práprot, f. das Farnkraut; p. črnica, schwärzlicher Streifenfarn, das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Tuš. (R.); = medična p., Cig.; orlova p., der Adler-Saumfarn (pteris aquilina), Tuš. (R.); = velika p., Cig.; sladka p., die Süßdolde (myrrhis odorata), Josch.

prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.

razdẹ́vati, -am, vb. impf. ad razdeti, razdejati; 1) auseinanderlegen, zerlegen, auseinanderthun, Mur., Cig.; vojake r. na stan (einquartieren), Levst. (Nauk); decomponieren, Cig. (T.); zergliedern, anatomieren, (truplo, mrliča) r., obducieren, Cig., nk.; — r. seno, Heu streuen, Jarn.; — 2) zerstören, vernichten, Cig., Jan., M., nk.; — 3) r. se, stolz thun, Jarn. (Rok.).

razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.-Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.

raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.

raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.

razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.

razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.

raztéči, -téčem, vb. pf. 1) r. si noge, sich die Füße wund laufen oder auflaufen, V.-Cig.; — 2) r. se, auseinanderlaufen, sich verlaufen, sich zerstreuen; da se raztečete vsak v svoje, Krelj; vsaksebi se r., Trub.; — 3) r. se, auseinanderfließen; zerrinnen.

raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.

razvíti, -víjem, vb. pf. auseinanderwickeln, entwickeln, entfalten; r. zastavo; — r. misel, einen Gedanken entwickeln, nk.; r. jezik, eine Sprache ausbilden, nk.; r. se, sich entfalten, sich entwickeln, nk.

rǫ́biti 1., -im, vb. impf. 1) mit einem Saum versehen, einsäumen; srajce, robce r.; — 2) Kanten machen, ecken, Cig., M.; — 3) (einen Baumstamm) quer hacken, Cig., C., Met., BlKr.-M.; — fällen, Jarn., Cig., Zora; — drva r., Holz hacken, Cig.; — schlagen, zuschlagen, Jarn.; robili so se = bili so se, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 4) roh aussprechen: r. komu kosmate, jemandem Grobheiten sagen, SlN.; r. in štuliti besedo, Glas.

rǫ̑bkati, -am, vb. impf. 1) von der äußern Schale befreien, schälen, M.; orehe r., Cig., C., Pri Fari (Notr.)-Štrek. (LjZv.), Polj.; lešnike r., Cig., Polj.; — entkörnen (rebeln): turščico r., C., Svet. (Rok.), Tuhinj (Gor.)-Štrek. (LjZv.); — abkratzen: zid r., C.; — 2) r. se, streiten, raufen, Gor.

rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.

rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.-Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).

rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.-Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.

rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).

slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.

slẹ̑z, m. der Eibisch (althaea officinalis), Mur., Cig., Jan., C., Mik., Tuš. (R.); = beli s., M.; rožasti s., die Pappelrose (althaea rosea), Tuš. (R.); = rdeči s., C.; — die Malve (malva), Meg., Štrek.

smǫ̑kva, f. die Feige, Mur., Cig., Jan., nk.; der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.); rajska s., der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.); tudi: smókva, Valj. (Rad).

sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Ročinj-Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.

svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.-C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).

tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.

trobẹlíka, f. 1) das Rohr, M.; — 2) der Wasserschierling (cicuta), Guts.-Cig., Mur., Jan., M., C., Valj. (Rad); = velika t., Tuš. (R.); — mala t., die Hundspetersilie (aethusa cynapium), Tuš. (R.); — = divji bezeg, der Waldholunder, Št.-Cig.; — trobẹ́lika, Valj. (Rad).

zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).

radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.-Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.-Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.

razgíbati, -gȋbam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.-Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. (LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.

razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.-Štrek. (Let.).

razgŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten; plahte po tleh r.; lan r., Dol.; aufschlagen: bukve r., Jap. (Sv. p.); r. imenike, die Listen auflegen, DZ.; — 2) der Hülle, der Decke berauben, enthüllen: posteljo r.

razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.

razkrę́čiti, -im, vb. pf. auseinanderrecken, ausspreizen, Cig., C., Svet. (Rok.), Vrt.; r. telo na križ, ogr.-C.; — r. se, sich aufsperren: udavu se čeljusti grdo razkrečijo, Vrt.; — r. se, die Beine auseinandersperren, grätschen, Cig., Telov.; razkrečeno hoditi, GBrda; — prim. 1. krečiti.

razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.

razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.

razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.

razprẹ́ti, -prèm, vb. pf. 1) auseinandersperren, auseinanderspreizen, Jarn., Cig., Jan.; r. roke, Npr.-Krek; z razprtimi nogami sedeti, Št.-C.; — pismena r., die Lettern durchschießen, Cig. (T.); z razprtimi pismeni, nk.; — 2) auseinanderbringen, entzweien, verfeinden; — r. se, sich entzweien.

razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.

razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče-Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; (hs., stsl.).

raztę́gniti, -nem, vb. pf. auseinanderziehen, ausdehnen; usnje r.; — r. svoj govor; — ausstrecken; r. roke.

raztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad raztepsti; 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abquirlen, zerrühren; — zerprügeln, zerbleuen; — r. po vodi, im Wasser herumschlagen, herumpatschen, Jurč.; — 2) verstreuen, verschleudern; zrnje, denar r.

redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).

rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) (hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; (prim. vresa).

ríniti, rȋnem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.-C.

rožȋčək, -čka, m. dem. rožič; 1) das Hörnchen; — 2) das Kipfel, Lašče-Levst. (Rok.), Gor.; — 3) der Eiszapfen, Cig.; — 4) rženi r., das Mutterkorn des Roggens (sclerotium clavus), Cig., C., Tuš. (R.).

račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).

ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.-M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.

rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.

razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; (pren.) zornig, C.

razcẹ́piti, -im, vb. pf. zerspalten; — r. se, sich spalten, sich theilen; r. se na dvoje; (fig.) r. se v dve stranki.

razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče-Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče-Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).

razgáliti, -im, vb. pf. 1) entblößen; — r. se, sich entblößen; razgaljen, Blößen zeigend, entblößt; razgaljene prsi; razgaljen otrok; — 2) r. se, sich ausheitern, Levst. (Rok.).

razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.

razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).

razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.

razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.-Mik.

razkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufschließen, öffnen; psu gobec r.; popki se razklenejo, Glas.; roke r., die Hände auseinanderfalten; (Ringe, Klammern, Ketten, Fesseln) lösen; — losschließen, Cig.; — r. se, sich lösen, sich öffnen.

razkríčati, -ím, vb. pf. 1) ausschreien; verschreien; — 2) r. si grlo, sich heiser schreien; — r. se, sich zerschreien.

razkríti, -krȋjem, vb. pf. aufdecken, abdecken, enthüllen; r. streho; r. glavo, das Haupt entblößen; — r. svoje misli, srce svoje, seine Gedanken, sein Herz offenbaren.

razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen (intr.).

razmétati 2., -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).

razmísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) überlegen, erwägen, Cig., Jan.; dobro r. kaj, Guts. (Res.); — 2) r. se, seine Gedanken auf andere Gegenstände lenken, sich zerstreuen; r. se in najti tolažbe, Jurč.; — razmišljen, zerstreut.

raznẹ́titi, -im, vb. pf. gehörig durchheizen o. einheizen; — r. se, durch das Heizen recht heiß werden; — r. se, (fig.) in Hitze gerathen; lebhaft werden: pri vinu se je raznetil govor, Erj. (Izb. sp.).

razpȃrati, -am, vb. pf. zertrennen, auftrennen; r. oblačilo, šiv; r. se, aufgehen (v. der Naht); hlače so se razparale; — r. truplo, den Leichnam secieren, obducieren, Cig., DZ., DZkr.

razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.

razplatíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile zerspalten; poleno r.; breskev, češpljo med palcem in kazavcem r., Št.; — r. srce, Preš.

razpoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) klar erkennen, Mur.; natanko razvideti in razpoznati, einen klaren Einblick gewinnen, Levst. (Nauk); r., kakšna je bolezen, Levst. (Nauk); — r. se, sich orientieren, Jan. (H.); — 2) unterscheiden, Mur., Cig., Jan.; r. kaj od česa, Vrt.

razprostȋrati, -am, vb. impf. ad razprostreti; ausbreiten; plahte po tleh r.; — r. se, sich ausbreiten; ob reki se polje razprostira.

razpršíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; — r. se, zerstieben, sich zerstreuen; — r. se, zerknistern, Erj. (Min.).

razrẹ́diti 2., -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.

razrúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, umreißen; — mir r., den Frieden stören, Jan. (H.); — r. se, einstürzen, zerfallen.

razsẹ́dati, -am, vb. impf. ad razsesti; 1) vom Pferde steigen, absitzen; — 2) r. se, eine Kluft bilden, klüften, sich zerklüften, Cig., Erj. (Min.); (prim. razsesti 3)); — 3) r. se, ungestüm sich geberden, wüthen, C.

raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken (z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).

raztę́zati, -am, vb. impf. ad raztegniti; 1) zerdehnen, ausdehnen; — ausstrecken; — r. se, sich ausdehnen; — sich erstrecken; — 2) r. se schreien (vom Kinde), Dol.

raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.-C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.

razuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen; kamele r., Dalm.; — r. se, sich entzügeln (fig.): vsi zlodeji iz pekla so se razuzdali, Jsvkr.; razuzdan, zügellos, ausgelassen, ausschweifend; r. človek, razuzdano živeti.

razvedríti, -ím, vb. pf. erheitern, entwölken; — r. se, sich aufheitern; nebo se je razvedrilo; razvedrilo se je; — (fig.) erheitern; r. koga; r. se.

razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.

razvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) auseinanderfahren (trans.), verführen; r. vse blago, vse ljudi; — 2) r. pot, cesto, den Weg, die Straße ausfahren, zerfahren.

rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.-Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.

resēdica, f. dem. reseda; die Resede, Cig., Jan.; navadna dišeča r. (reseda lutea, odorata), Tuš. (R.).

rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.

ríti, rȋjem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.

ročȃj, m. 1) die Handhabe, Cig., Jan., M., Vest., DZ.; der Griff, der Stiel, Cig., Št.; der Henkel, Cig., Jan.; — der Arm des Leuchters, Jan.; — die Pflugsterze, Mur.-Cig., Jan.; — 2) die Armlehne, Cig., Jan.; — das Geländer, die Brustlehne, Cig., Jan.; — 3) das Gängelband der Kinder, M., Z.; — 4) = soviel man einmal auf dem Arm o. in den Armen tragen kann: r. sena, Z.; r. drv, Dol.; — r. prediva, eine Flachsreiste, Jan. (H.).

rogovíliti, -vȋlim, vb. impf. 1) mit den Händen herumfahren; ungeschickt oder ungestüm sich bewegen; sein Unwesen treiben; po noči r. po mestu; — hetzen, wühlen; — 2) r. se, sich gabeln, Cig.

rógoz, -gǫ́za, m. der Rohrkolben (typha): ozkolisti, širokolisti r. (t. angustifolia, latifolia), Tuš. (R.), jvzhŠt.; pos. suhi listi te rastline, katere devajo sodarji posodam v sklepe ali z njimi čepe, vehe in pipe ovijajo, Mur., Jan., BlKr., jvzhŠt.; — tudi: rogòz.

róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.-Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče-Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga (fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.

rósa 1., f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.

rotíti 1., -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).

rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.

rúbiti, -im, vb. impf. pfänden; r. koga; — r. živino; — prim. stvn. roub, slov. rop, Mik. (Et.).

rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.

agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).

ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).

ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).

āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).

ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).

babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).

bāmbus, m. das Bambusrohr (bambusa arundinacea), Tuš. (R.).

bāmbusov, adj. Bambus-: bambusove palice, Tuš. (R.).

banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).

barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.-C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

bazílika 1., f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).

bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).

bətȋčnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

bíca 2., f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.

bȋłnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).

blȃtnik, m. die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).

blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.

bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.

bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).

bọ̑r 1., m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.

borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.

bosȋljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.

bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).

brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).

bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).

bȓdnja, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.).

brę̑k 2., m. der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), C., Tuš. (R.).

brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Čepovan (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).

brẹ́st 1., m. die Feldulme, der Rüster (ulmus campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), SlGor.

bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.

brǫ̑čnica, f., pl. bročnice, Krappe (rubiaceae), ("broščnice") Tuš. (R.).

bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.

bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).

brusníca 2.,* f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.)*; — rus., češ.

bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).

cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).

cemprȋn, m. der Zirbelbaum, die Zirbelkiefer (pinus cembra), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).

ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).

cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre (zool.), Cig. (T.); — das Gefäß (bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).

cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).

cikórija,* f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).

címetov, adj. Zimmet-, cimetovo drevo, der Zimmetbaum, Jan.; cimetove barve, zimmetfarbig, Cig.; cimetova kislina, die Zimmetsäure, Cig. (T.); cimetova lovorika, der Zimmetlorbeer (laurus cinnamomum), Tuš. (R.).

citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.

crẹ̑nsa, f., Tuš. (R.); pogl. čremsa.

cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.

čȃjevəc, -vca, der Theestrauch (thea chinensis), Tuš. (R.).

čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).

čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).

čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).

čə̀mž, m., Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.

čésənj,** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).

čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).

češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).

črẹpȋnjak,* m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).

dáteljev, adj. Dattel-; (nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).

debelolȋstnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

dę́teljica,* f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).

dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.

drẹ́novəc, -vca, m. 1) der Kornelbaum, Z.; — pl. drenovci, Hartriegel (corneae), Tuš. (R.); — 2) der Kornelkirschenwein, Mik.

drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.-Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.-Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.

drobnják, m. 1) der Schnittlauch (allium schoenoprasum), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Plužna-Erj. (Torb.), Notr.; — 2) die Moorhirse (sorghum vulgare), Klanec v Istri-Erj. (Torb.); — 3) = drobnik (Grauwacke), Cig. (T.).

dúšica, f. I. dem. duša; 1) die Seele; dobra dušica; dušica moja! mein Herzchen! — 2) der Lampendocht, Dol.; — 3) materina (materna) d., der Feldthymian, der Quendel, (thymus serpyllum); tudi: babja d., jvzhŠt.; — svinjska d., der Stechapfel (datura stramonium), Tuš. (R.); — II. dušíca, 1) schwerer Athem, das Asthma, Fr.-C., Z.; — der Stickfluss, Jan.; — 2) der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.-C.

enokalȋčnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).

fígovəc, -vca, m. der Feigenbaum (ficus carica), Tuš. (R.).

gȃbez, m. = gavez, Tuš. (R.).

gádovəc, -vca, m. navadni g., gemeiner Natternkopf, (echium vulgare), Jan., C., Tuš. (R.).

georgīna, f. die Georgine (Dahlia variabilis), Tuš. (R.).

glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.-Mik.

gníłəc, -łca, m. 1) der November, Meg., Boh.-C.; — 2) der Stickstoff, Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.; — 3) die Stieleiche (quercus pedunculata), Tuš. (R.); pogl. gnjelec; — 4) eine Art rother Schiefer, Svet. (Rok.).

gnję́łəc, -łca, m. die Stiel- oder Sommereiche (quercus pedunculata), Dolenji Kras-Erj. (Torb.); (gnjilec, Tuš. [R.]); pogl. gnilec 3).

gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).

gobàn, -ána, m. der Herrenpilz (boletus edulis), Jan., Tuš. (R.), Vrt.

gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica-Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.-C.

gomòlj, -mólja, m. der Knollen (bot. tuber), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

gomȏljnica, f. das Knollengewächs, Cig., Jan., C., Tuš. (R.).

gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).

goščȃvka, f. die Gartenrose (rosa centifolia), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Vod. (Pes.).

grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras-Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).

gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.-C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.

greník, m. die Schleifenblume (iberis umbellata), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).

grenkoslàd, -sláda, m. der bittersüße Nachtschatten (solanum dulcamara), Tuš. (R.).

grenkúljica, f. die Gundelrebe (glechoma hederacea), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).

gríntavəc, -vca, m. 1) der Grindige, der Räudige, Cig., C., Valj. (Rad); — 2) das Grindkraut (scabiosa arvensis), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (R.); vrtni g. (scabiosa atropurpurea), C.; — tudi: der Mauerpfeffer (sedum sexangulare), Josch; — 3) der Dolomit, Frey. (Rok.), Erj. (Min.).

gríva, f. 1) die Mähne; konjska griva, die Pferdemähne; starkes Haupthaar (zaničlj.), vzhŠt.-C.; — der Haarbusch am Helm, Cig.; — 2) der mit Gras bewachsene Rainabhang, der Rain, Mur., vzhŠt.-C., BlKr.; der Bergsaum, SlGor.-C.; — grasiger Platz im Weingarten, Mariborska ok.-Kres; — grive, mit Gras bewachsene Erhöhungen, z. B. auf Aeckern, BlKr.; — = trata, Vrt., Zv., LjZv.; dekleta so se vrtela po mehki grivi, SlN.; — 3) rumena g., die Bärentatze, die gelbe Keulenmorchel (clavaria flava), Tuš. (R.); — konjska g., der hanfartige Wasserdost, der Hirschklee (eupatorium cannabinum), Cig., Medv. (Rok.).

gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.-Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.

grmȋčək, -čka, m. 1) kleiner Busch; — 2) zlati g., das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Tuš. (R.).

grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice-Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.-C.

grǫ́zdjičnica, f. grozdjičnice, Johannisbeersträucher (grossulariae), Tuš. (R.).

halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.

hijacȋnt, m. 1) die Hyacinthe: vrtni h., die Gartenhyacinthe (hyacinthus orientalis), Tuš. (R.); — 2) der Hyacinth (kamen), Cig.

homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).

hrèn, hrę́na, m. der Meerrettig, der Kren (armoracia rusticana), Tuš. (R.); — divji h., die Brunnkresse (nasturtium officinale), Medv. (Rok.).

hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).

hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos-Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.-C.

hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.-C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).

iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.

īmber, m. der Ingwer (zingiber officinale), Cig., Tuš. (R.); — prim. rus. imbirъ, inbirъ.

ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.-Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.

íva, f. die Sahlweide (salix caprea), Cig., Jan., C., Št., Tuš. (R.).

jáblana, f. = jablan, der Apfelbaum (pirus malus), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Polj.

jágodnjak, m. rdeči j., die Walderdbeere (fragaria vesca), Tuš. (R.).

jagołnica, f. = jaglec, jeglič, Tuš. (R.).

jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.).

jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.

jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.

jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.-C., KrGora.

jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

jẹ̑jda, f., Cig., Jan., Tuš. (R.), Valj. (Rad), pogl. ajda.

jelę́novəc, -vca, m. 1) der Hirschhorngeist, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt., Strp.; — 2) die Rennthierflechte (cladonia rangiferina), Cig., Tuš. (R.); — das Laserkraut (laserpitium), Cig., C., Medv. (Rok.).

ję̑łka, f. die Tanne, die Weiß- oder Edeltanne (abies pectinata), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor., nk.

ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.

jerebína, f. 1) das Rebhühnerfleisch, Cig.; — 2) die Frucht der Eberesche, Tuš. (R.), Cig.

ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).

jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).

ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.

jezȋčnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.-M., Valj. (Rad), LjZv.

ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.

júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).

júrijevica, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria maialis), Tuš. (R.); — das Knabenkraut (orchis), BlKr.

kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.

kadúlja, f. der Salbei, Mur., Cig., Jan.; koristna k., gebräuchlicher Salbei (salvia officinalis); travniška k., der Wiesen-Salbei (salvia pratensis), Tuš. (R.).

kākt, m. der Cactus, Jan., Tuš. (R.).

kaktica, f. kaktice, Cactuspflanzen (cacteae), Jan., Tuš. (R.).

kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.-C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.

kalȗžnica, f. 1) das Pfützenwasser, Cig., Jan.; — 2) navadna k., die gemeine Sumpfschnecke (paludina vivipara), Erj. (Ž.); — 3) die Sumpf-Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

kamēlija, f. die Camelie (camellia iaponica), Cig., Jan., Tuš. (R.).

kamenokrèč, -krę́ča, m. immergrüner Steinbruch (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).

kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.

kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).

kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).

kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).

káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.

katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

kavčūkovəc, -vca, m. der Kautschukbaum (siphonia elastica), C., Tuš. (R.).

kȃvla, f. 1) die Kohlrübe, (kavlja) Cig., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Steckrübe (posebna zvrst ogrščice), Tuš. (R.); — prim. lat. caulis, it. cavolo.

kávovəc, -vca, m. der Kaffeebaum (coffea arabica), Jan., Tuš. (R.).

klẹ̑j, klẹ̑ja, klẹjȃ, m. 1) das Erdharz, Mur., Jan., DZ., Mik. (Et.); — 2) der Leim, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kostni k., der Knochenleim, Erj. (Som.); ribji k., die Hausenblase, Cig., C. (po rus.); — 3) die Pechnelke (lychnis viscaria), C.; (kleg, Tuš. [R.], Jan.); — 4) neka riba: der große Haberfisch, Jarn.

klèn 1., kléna, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).

klíp, m. der Maiskolben, Tuš. (R.), SlN.-C., kajk.-Valj. (Rad).

kljunaríca, f. kljunarice, Schnabelkräuter (gruinales), Tuš. (R.).

kokorik, m. 1) = kokorek, Tuš. (R.); — 2) = predenica, die Flachsseide, C.

kólmež, m. der Kalmus (acorus calamus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — psovka sitnemu otroku, Polj.

kolobȃrnica, f. kolobarnice, strahlblütige Pflanzen (corymbiferae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

komárčək 2., -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).

kompȃva, f. die stengellose Eberwurz (carlina acaulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: kǫ́mpava, Kr.-Valj. (Rad); — kompȃva = kostanjeva ježica, Tolm.-Štrek. (Let.); — prim. popava.

konópən, -pna, adj. Hanf-, Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.; konopno ličje, Pirc; konopna zrna, Tuš. (R.); konopno platno, Dol.

kópər, -pra, m. der Dill oder das Gurkenkraut (anethum graveolens), Habd., Dict.-Mik., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Dalm., ogr.-Valj. (Rad); tudi: die Kamille, vzhŠt.-C.; ali: die Bärwurz (meum athamanthicum), Bohinj-Medv. (Rok.).

kopȋnjak, m. der Brombeerstrauch, Tuš. (R.).

kopȋtnik, m. 1) der Einhufer, Cig.; — 2) die europäische Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: die Gundelrebe (glechoma hederacea), C., Medv. (Rok.).

kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.-Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.

koprȋvnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.

korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).

koreníka, f. die Wurzel; der Wurzelstock (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — das Radical (chem.), Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Cig., Jan.

kosmatȋnəc, -nca, m. 1) der Rauhhaarige (o volku), LjZv.; — 2) navadni k., der gemeine Bärenspinner (euprepia caja), Erj. (Ž.); — 3) die Wiesen-Küchenschelle (anemone pratensis), Jan., Tuš. (R.); — neko jabolko, Dol.

kosmúlja, f. 1) die Flocke, Cig., Jan.; snežna k., die Schneeflocke, ZgD.; — 2) der Fuchs, Jarn., Rib.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — 3) die Stachelbeere (ribes grossularia), Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

kóstanj, kostánja, m. die Kastanie (Baum und Frucht); divji k., die Rosskastanie (aesculus hippocastanum), pravi k., echter Kastanienbaum (castanea vesca), Tuš. (R.); (— = krompir, Kaplja [Kor.]-Josch).

kostelȋčevje, n. coll. die Heckenkirsche (lonicera), Tuš. (R.).

košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).

koščȋčnica, f. koščičnice, Steinfrüchtler (drupaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.-Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.

košȗtje, n. = rušje, die Zwergkiefer (pinus pumilio), Cig., Tuš. (R.), C.

kováčnik,* m. echtes Geisblatt (lonicera caprifolium), C., Tuš. (R.).

kovȋlje, n. das Federgras (stipa pennata), Tuš. (R.); — hs.

krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).

krę̑č, m. der Steinbrech: vedno zeleni k., immergrüner Steinbrech (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).

krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča-Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.-Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.-Let. 1887. 103.

krę́ša, f. die Kresse; travniška k., das Wiesenschaumkraut (cardamine pratensis), vodna k., die Brunnenkresse (nasturtium officinale), Tuš. (R.); kapucinska k., die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Tuš. (B.); — iz nem.

krhlíka, f. der Faulbaum (rhamnus frangula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — die Bruchweide (salix fragilis), Zemon-Erj. (Torb.).

krhlíkovəc, -vca, m. der Faulbaum, Mur.; — krhlikovci, Wegdorne (rhamneae), Tuš. (R.); — krhlikovec, neka vinska trta, Hal., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Kracher, Vrtov. (Vin.).

krhlíkovina, f. 1) das Faulbaumholz, Tuš. (R.), Erj. (Torb.); — 2) der Krachgutedel, Z.

krístavəc, -vca, m. der Stechapfel (datura stramonium), Cig., Jan., Tuš. (R.), M., C.; tudi: die Stechpalme (ilex aquifolium), Cig., Medv. (Rok.); — menda bi se moralo pisati: kristovec; prim. božje drevce (ilex aqu.), C.

krivę́nka, f. der Weiderich, Cig.; navadna k., gemeiner Weiderich (lythrum salicaria), Tuš. (R.).

krȋžnica, f. 1) das Kreuzbein, das heilige Bein, Mur., Cig. (T.); — 2) pl. križnice, das Kreuzgestell, Cig.; — 3) pl. križnice, Kreuzblütler (cruciferae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.-DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).

krvníca, f. 1) krvna žila, Cig., Jan.; — 2) der Flockenstäubling, der Bovist (lycoperdon bovista), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).

krvomǫ̑čnica, f. der Storchschnabel: travniška k., der Wiesen-Storchschnabel (geranium pratense), Tuš. (R.); krvava k., das Blutkraut (g. sanguineum), Tuš. (B.), Gor.; — tudi: das Schöllkraut (chelidonium maius), Cig., Medv. (Rok.); — neka goba, ki jo surovo jedo, Dol.

kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).

kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.-C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.-Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).

kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.

kukovȋčnik, m. das Bergwohlverlei (arnica montana), Medv. (Rok.); (kokovičnik, Tuš. [R.]).

kúmena, f. gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.), Gor., Tolm.

kumȋn, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; — prim. it. comíno, lat. cuminum.

kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Solkan-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.-Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.-C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.

kurúza, f. = koruza, Mik., Tuš. (R.).

kustǫ̑vnica, f. gemeiner Bocksdorn (lycium barbarum), Tuš. (R.); — (češ.?).

lȃsəc, -sca, m. dem. las; das Härchen; — lasci device Marije, das Frauenhaar (adiantum capillus Veneris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe (z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.-Erj. (Torb.); — nam. vlat.

latjè, n. coll. 1) die Rispen, Cig., Jan., Valj. (Rad); proso gre v latje, Notr.; — 2) divje l., das Hirsengras (milium), Cig., Medv. (Rok.); — medvedovo l., die Sumpfspierstaude (spiraea ulmaria), Tuš. (R.), Polj.

latovka, f. das Rispengras (poa), C., Tuš. (R.).

lavoríka, f. der Lorbeer (laurus), Cig., Jan., Tuš. (R.); (javorika, Guts.).

lebę̑dnica, f. lebednice, die Melden (chenopodiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse (phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).

lẹpodúha, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria majalis), Tuš. (R.).

lẹ́ska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avellana), Tuš. (R.); — neka vrsta jabolk, Bolc-Erj. (Torb.).

lȋmba, f. die Zirbelkiefer oder Arve (pinus cembra), Cig., Tuš. (R.); — polj. limba; prim. stvn. līmboum, Mik. (Et.).

lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci-Erj. (Torb.).

lípovəc, -vca, m. 1) der Lindenstab, Mur.; — 2) der Lindenbast, vzhŠt.-C.; — 3) der Lindenhonig, Mur.; — 4) die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), Tuš. (R.).

lípovka, f. der Flieder, der blaue oder spanische Holer (syringa vulgaris), C., Tuš. (R.).

lȋsəc, -sca, m. 1) ein männliches Thier mit einer Blässe an der Stirne (Pferd, Ochs, Schwein u. dgl.); — der Distelfink, Jarn., Cig., Jan., Nov.-C.; — 2) = prismuknjen človek, Tolm.-Štrek. (Let.); — 3) der Kälberkropf (chaerophyllum), C., Medv. (Rok.); krvavi l., die europäische Erdscheibe oder das Schweinsbrot (cyclamen europaeum), Cig., Tuš. (R.).

lisják, m. 1) das Fuchsmännchen; — o človeku: der Schlaue, der Hinterlistige; — 2) echter Eisenhut (aconitum napellus), Dict., Cig., C., Tuš. (R.); — die Trollblume (trollius europaeus), Ponikve na Št. Vidski gori (Tolm.)-Erj. (Torb.).

listocvẹ̑tka, f. listocvetke, = zvezdocvetke, die Sternblumen (dialypetalae), Tuš. (R.).

lišȃj, m. 1) die Flechte (ein Hautausschlag); — 2) lišaji, die Flechten (lichenes); izlandijski l., das isländische Moos (cetraria islandica, lichen islandicus), lakmov l., die echte Lackmusflechte oder französische Orseille (roccella tinctoria), Tuš. (R.).

ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.

ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).

lǫ̑č, m. die Binse, die Simse, Mur., Cig.; navadni l., die gemeine Simse (juncus communis), dolgopecljati l., die flatterblütige Simse (juncus effusus), Tuš. (R.); žabji l., die Krotenbinse (juncus bufonius), Cig.; sinji l., die graugrüne Simse (juncus glaucus), C.

ločíka, f. der Lattich, Jan., C.; divja l., wilder Lattich (lactuca scariola), morska l., der Meerlattich (ulva latissima), Tuš. (R.); strupena l., der Giftlattich (lactuca virosa), Tuš. (B.), Žnid.

lǫ̑čnica 2., f. ločnice, die Binsenpflanzen, die Simsen (juncaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

lǫ̑garica, f. 1) die Waldhütersfrau, Jan.; — 2) die Schachblume (fritillaria meleagris), Tuš. (R.).

lókvanj, -ánja, m. die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Jan., Tuš. (R.); — hs.

lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.-Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini-Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).

lopúta, f. 1) ein Werkzeug zum Schlagen, welches beim Gebrauch klatscht, die Klatsche, Cig., Jan.; die Fliegenklatsche, Cig.; — 2) die Fallthür, Cig., Jan., DZ., Nov.; — 3) die Klappe, Cig.; — devična l., das Jungfernhäutchen, Mur., Cig., Vod. (Bab.); — 4) der Lappen (bot.), Jan., Tuš. (R.).

lóza, f. 1) die Ranke, Cig.; — die Weinrebe (vitis vinifera), Cig., Jan., Mik., C., Tuš. (R.); lozo vsaditi, Levst. (Zb. sp.); — die Linie (in der Genealogie), Cig. (T.); (hs.); — 2) der Wald, der Hain, Mur., Cig., Mik., Dalm., Štrek., Kras-Erj. (Torb.), BlKr., kajk.-Valj. (Rad); bes. der Niederwald, Dol.

lubeníca, f. die Wassermelone (cucumis citrullus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — hs.

lȗčnik, m. 1) der Spanleuchter, C., Rib.-M., Notr.; — 2) der Kienbehälter, C.; — 3) das Holzscheit, woraus Leuchtspäne gemacht werden, Cig., C.; lučnike cepiti, DSv.; — 4) die Königskerze (verbascum thapsus), Mur., Cig., Jan.; drobnocvetni l., das Wollkraut (verbascum thapsiforme), das großblumige Wollkraut, der Himmelbrand (verb. phlomoides), Tuš. (R.).

lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).

lȗsk 2., m. 1) die Schote, Mur., Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.), Krn-Erj. (Torb.); — 2) die Haut des Getreidekornes: pl. luski, die Kleien, Jarn.; ajdovi luski, Cig., M., Polj., Dol.; — na lusk semleti ajdo, fein vermahlen, Ig (Dol.); — 3) die Kopfschuppe, Cig., M., C., Dol.

lȗsnəc, -nəca, m. die Schuppenwurz (lathraea squamaria), Tuš. (R.), LjZv.

lȗšč, m. = lusnec, Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

máčičarica, f. mačičarice, Kätzchenbäume (amentaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

máhovka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 2) roža m., die Moosrose, Tuš. (R.).

mahǫ̑vnica, f. 1) die Moosbeere (vaccinium oxycoccos), Cig., Tuš. (R.); — 2) die Rappe, die Raupe (eine Krankheit der Pferde und des Rindes), V.-Cig.; navadno pl. mahovnice, Cig.; — kožni spuščaji pod bincljem, die Mauke, Strp.

majorān, m. der Majoran (origanum majorana), Tuš. (R.); — prim. majeron.

màk 2., máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).

maklèn, -ę́na, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., Tuš. (R.), Ig (Dol.); — der Spindelbaum (evonymus), Zora, Notr., BlKr.

mákovec, m. 1) makovci, Mohne (papaveraceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Mohnsaft, Jarn.

malȋnjak, m. der Himbeerstrauch (rubus idaeus), Cig., Jan., Tuš. (R.).

mándelnovəc, -vca, m. 1) der Mandelstein (min.), Cig. (T.); — 2) der Mandelbaum (amygdalis communis), Tuš. (R.).

maslína, f. der Oelbaum oder die Olive (olea europaea), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), DZ.; — tudi máslina, Valj. (Rad).

mecésən, -sna, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. macesen.

mečȋčək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).

medeníka, f. 1) das Immenblatt (melittis melissophyllum), Tuš. (R.); — 2) neko jabolko, Goriš.-Erj. (Torb.).

medvẹ́dov, adj. des Bären, Bären-; — medvedove hruške, hrušice = glog, Mur., Fr.-C., Tuš. (R.).

mẹhúrka, f. 1) die Seeblase: modra m. (physalia caravella), navadna m. (phys. Arethusa), Erj. (Z.); — 2) der Blasenstrauch (colutea arborescens), Jan., Tuš. (R.).

melīsa, f. die Citronenmelisse (melissa officinalis), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.).

metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).

métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).

metȗljnica, f. metuljnice, die Schmetterlingsblütler oder Hülsenfrüchtler (papilionaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).

mirabēla, f. francoska cibora, die Mirabelle oder Reine-Claude, Tuš. (R.).

mȋšjak, m. 1) der Mäusekoth; — 2) der Fleckenschierling (conium maculatum), Cig., Medv. (Rok.); = pikasti m., Tuš. (R.).

mlẹ́čək, -čka, m. 1) rastlinski mlečni sok, Cig., Jan.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Cig., Jan., BlKr., M., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); bleda kakor m., Vrtov. (Km. k.); — garjavi m., cypressenartige Wolfsmilch (euphorbia cyparissias), Tuš. (R.), Medv. (Rok.); — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., C.; = krvni m., Cig.

mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek (zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).

modríca 2., f. 1) die Bläue (z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.-M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.-Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).

mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen (z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.-C., ogr.-Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.-C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.

mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.-C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.), Tuš. (R.).

muholǫ̑vka, f. die Venusfliegenfalle (dionaea muscipula), Tuš. (R.).

mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.-Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).

nacẹ́piti, -im, vb. pf. 1) in irgend einer Menge spalten; drv (premalo, dosti, za cel teden) n.; in irgend einer Menge pfropfen; trideset dreves nacepiti v enem dnevu; — 2) anschlitzen, anspalten, ein wenig spalten, Cig.; nacepljen, gespalten (bot.), Cig. (T.); n. list, Tuš. (R.); — 3) n. se, sich satt spalten oder pfropfen.

nagnoj, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), C.; pogl. negnoj.

nę̑bina, f. kitajska n., die chinesische Sternblume (aster chinensis), Tuš. (R.).

nedotȋka, f. das empfindliche Springkraut oder Rührmichnichtan (impatiens noli tangere), Tuš. (R.).

negnòj, -gnója, m. der Bohnenbaum (cytisus laburnum), (nagnoj) Cig., Tuš. (R.), (négnoj) Erj. (Torb.); — prim. hs. negnila, v istem pomenu, Erj. (Torb.).

nę̑šplja, f. die Mispel, der Mispelbaum (mespilus germanica), Tuš. (R.).

netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.-C.

neven, m. neveni, Immortellen, Strohblumen, Tuš. (R.); — hs.

nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — (die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).

nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.

nopal, m. die cochenilltragende Feigendistel o. Nopalpflanze (opuntia coccinellifera), Tuš. (R.).

noríca, f. 1) die Närrin; — 2) pl. norice, die Wasser- oder Windpocken, die Schafpocken (varicellae), Z., Kr.; — 3) die Frühlingsknotenblume, großes Schneeglöckchen (leucoium vernum), Tuš. (R.); — die Tollkirsche (atropa belladonna), Cig., Dol., Notr.

oblȃjst, m. der Waid (isatis tinctoria), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. it. glasto, glastro, der Waid, Erj. (Torb.).

oblȃkovina, f. die äußere, grüne Nussschale, Cig., C., Mik., Tuš. (R.), Gor., Kras.

obǫ̑d,* m. 1) eine runde Einfassung, ein Ring, ein Reif, eine Zarge; die hölzerne Einfassung des Mühlsteines; der Sieb- oder Reiterrahmen; — kolesni o., der Radkranz, Cig.; — cvetni o., das Perigon, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — der den Boden überragende Rand, die Kimme eines Fasses, der Frosch, Cig. — die Hutkrämpe, Cig., C.; — die noch unüberdachten hölzernen Wände eines Hauses: obod že stoji, vzhŠt.; vso hišo so podrli, samo obod je ostal, Z.; — 2) etwas Hohles, Ausgefressenes: ein hohler Schädel, ein ausgehöhlter Kürbis, eine ausgefressene Rübe, C.; — 3) der Zirkelbogen, Met.; der Umkreis, die Peripherie, Mur., Cig., Jan.; der Kreisumfang, Cig. (T.), Cel. (Geom.).

obǫ̑dnik, m. die Perigonblüte, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

odolȋn, m. veliki o., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Cig., Jan., Tuš. (R.).

odrábiti, -im, vb. pf. (einen Theil von einem Ganzen) verbrauchen, Tuš. (R.).

ǫ̑grščica, f. 1) = repica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.; — 2) eine Art dicker, säuerlicher Apfel, SlGor., Fr.-C.

ohmelje, n. die Mistel, Cig., Jan., Hip.-C.; evropsko o., die europäische Riemenblume o. echte Eichenmistel (loranthus europaeus), Tuš. (R.); (nam. omelje?).

okrȃk 2., m. 1) der Froschlaich, Jan., Rib.-Mik.; — 2) der grüne Überzug einer Pfütze, das Wassermoos, Jan., Mik., vzhŠt.; = žabji o., vzhŠt.; potočni o., der Bach-, Wasserfaden (conferva rivularis), Jan., Tuš. (R.); — prim. 2. krak.

ǫ́ljika, f. der Ölbaum, Cv. (IX. 7.); (olika) Meg., Alas., Cig., Jan., Krelj, Trub.-Mik.; prava o., echter Ölbaum oder die Olive (olea europea), Tuš. (R.).

ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.-Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.

omèj, -mę́ja, m. echter Eisenhut (aconitum napellus), Cig., Tuš. (R.), ogr.-C., Mik.; = modri o., Cv.

omę́la, f. die Mistel, Cig., Jan., Rib.-Mik., SlGor.-Erj. (Torb.); bela o., die weiße Leimmistel (viscum album), Tuš. (R.).

oplǫ̑dje, n. die Fruchthülle, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.-C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.

orlíca, f. 1) das Adlerweibchen, Slom.-Jan. (Slovn.), Let.; — 2) der Akelei (aquilegia vulgaris), Cig., Tuš. (R.).

oskọ̑ruša, f. = oskoruš 1), Mur., Jan., Tuš. (R.).

oslȃdje, n. coll. Spierstauden, Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. oslad 3).

ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. (Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.-Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).

ostrǫ̑žnica, f. die Brombeerstaude, die Brombeere (rubus fruticosus), Meg., Mur., Cig., Dol.-Erj. (Torb.), Levst. (M.), Notr., Poh.; — die Ackerbrombeere (rubus caesius), Tuš. (R.); — neko jabolko, C.

ostrǫ̑žnik, m. 1) = ostrogar 1), Jan. (H.); — 2) der Rittersporn (delphinium consolida), Cig., Jan., Tuš. (R.), Cv.

ovčíca, f. 1) dem. ovca; das Mutterlamm, Cig.; — 2) ovčice, fedrige Haufwolken, Cig. (T.); Schäfchen (cirrocumulus), Jes.; — 3) die Primel (primula officinalis), Cig., C.; (primula acaulis), Tuš. (R.); (primula elatior), Vrt.

páhavka, f. 1) rjuha, plahta, s katero se omlačeno žito paha, BlKr.; — 2) der Shawl, Dol.; — der Kummetlappen, Dol.; — 3) = pahalica 2), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), (-hovka) Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Nov.

páhovka, f., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), pogl. pahavka 3).

pápər 2., -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.

pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).

paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.

pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).

pȃskvica, f. die Tollkirsche (atropa Belladonna), Tuš. (R.).

pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.-C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

pērla 1., f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)

perǫ̑tkarica, f. perotkarice, Flügelfrüchtler (samaraceae), Tuš. (R.).

péršun, m. die Petersilie (petroselinum sativum), Tuš. (R.).

pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).

pəsíkovina, f. die Rainweide, Hip.-C.; — tudi: die gemeine Heckenkirsche (lonicera xylosteum); Tuš. (R.).

pestìč 1., -íča, m. der Blütenstempel (bot., pistillum), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).

pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestȋčni cvet, die Stempelblüte (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).

pīnija, f. die Pinie (pinus pinea), Tuš. (R.).

pīsang, m. der Pisang (musa paradisiaca), Tuš. (R.).

písanka, f. 1) das Osterei, Mur.-Cig., Jan., BlKr.-Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica-Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda-Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).

planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.-Vrt.

plātan, m. die Platane (platanus), Jan., Tuš. (R.).

plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).

plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

pljȗčnica, f. 1) die Lungenentzündung; — 2) navadna p., gemeines Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Tuš. (R.); — tudi neko jabolko, C.

plǫ̑dnica, f. 1) der Fruchtboden, der Fruchtknoten (ovarium), Cig., Tuš. (R.); — 2) = maternica, die Gebärmutter, Mur., C.; — 3) plodníca, die Erzeugerin, C.

plȗtəc, -tca, m. die Korkeiche (quercus suber), Jan., C., Tuš. (R.).

podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).

podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.-C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).

podlẹ̑snica, f. das Waldfarnkraut, Cig.; glistna p., männlicher Wurmfaden (aspidium felix mas), Tuš. (R.).

podrȃšəc, -šca, m. podrašci, die Osterluzeiarten (aristolochieae), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.-Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Senožeče-Erj. (Torb.).

pogáčica, f. dem. pogača; 1) ein kleiner Kuchen; — 2) die Kniescheibe, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Trst. (Let.); — 3) die Trollblumme (trollius europaeus), KrGora-Erj. (Torb.); — kozja p., der Schneeball (viburnum opulus), Tuš. (R.); — neko jabolko, Kanal-Erj. (Torb.).

polutráva, f. polutrave, Halbgräser, Cig. (T.), Tuš. (R.).

pomarȃnčevəc, -vca, m. der Pomeranzenbaum oder Orangenbaum (citrus aurantium), Tuš. (R.).

potǫ̑čnica, f. 1) die Anwohnerin eines Baches, Cig.; — 2) das Bachwasser, Cig.; — 3) der Bachfisch, Cig.; bes. die Bachforelle, Bohinj (Gor.); — 4) navadna p., das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); = siva potočnica, C.; — 5) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

potǫ́nika, f. die Pfingstrose (paeonia officinalis), Tuš. (R.).

pozę̑mica, f. = podzemljica, krompir, Tuš. (R.).

práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Rihenberk-Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).

prašníca 1., f. 1) der Staubbeutel der Blüten (anthera), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) die Zündpfanne am einstigen Schießgewehre oder am Pöller; na prašnici je pogorelo = es ist nichts daraus geworden, Levst. (Rok.); — 3) die Hemme in den Mühlen, um damit das Verstauben des Mehles zu verhüten, V.-Cig.

prašník 1., m. 1) das Staubgefäß (stamen), Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) das Pulverhorn, die Pulverbüchse, Cig., Jan.

prę̑denica, f. = predenec 1), die Flachsseide (cuscuta), Cig., Jan., Tuš. (R.), Nov.; deteljna p., die Kleeseide, Nov., jvzhŠt.

preobjẹ̑da, f. der Eisenhut (aconitum napellus), Tuš. (R.).

pripǫ́təc, -tca, m. großer Wegerich (plantago maior), Tuš. (R.), Cig.; — prim. trpotec.

privẹ́nəc, -nca, m. die Nebenkrone (paracorolla), Tuš. (R.).

prožíljka, f. = pražiljka, Tuš. (R.), Cig., Vrt., Polj.

pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.-M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).

prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.-Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).

pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).

pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.

puščíčast, adj. pfeilförmig, Cig.; p. list, Tuš. (R.).

pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.

računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.

ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.

ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.

rahljáti, -ȃm, vb. impf. locker machen, auflockern; prst r.; volno r., Cig.; slamo, posteljo r. (aufschütteln).

rastlȋnstvọ, n. das Pflanzenreich, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.

rȃvš, m. das Alpenröslein (rhododendron), Cig., Jan., Tuš. (R.), Josch; — prim. bav. alben-rausch.

razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.-Jarn. (Rok.).

razbístriti, -bȋstrim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.

razboháti, -ȃm, vb. pf. 1) svinjo r., die Haut mit dem Speck dem Schweine abnehmen, Z.; — 2) entzweiquetschen, Cig.; razbohano sadje, Cig.; — 3) breitquetschen: žaba telebi na tla in razbohana pomoli vse štiri od sebe, Glas.; — 4) svinje r., die Schweine mästen, C.

razcvẹ́titi, -cvẹ̑tim, vb. pf. aufblühen machen: r. učilnice, Levst. (Nauk); — r. se, kmetovanje na barju se bolj razcveti, Levst. (Močv.); — stsl.

razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.

razdẹlȋtəv, -tve, f. die Theilung, die Eintheilung, die Vertheilung; r. na troje, die Dreitheilung, Cig. (T.); r. na stopnje, die Gradeintheilung, Cig. (T.); davčna r., die Steuerumlage, Cig., Jan., Levst. (Pril.); davčne razdelitve na vso deželo, die Landesumlagen, Levst. (Pril.).

razdẹlíti, -ím, vb. pf. zertheilen; na dvoje r., halbieren; — dividieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — eintheilen, Jan., Cig. (T.); davek r., die Steuer umlegen, Cig., Jan., Cig. (T.); — vertheilen, ausspenden; denar r. med ubožce.

razdvojíti, -ím, vb. pf. in zwei Theile theilen, Guts.-Cig., Mur.; — entzweien, Mur., Cig., Jan.; r. prijatelje, Škrinj.-Valj. (Rad); — r. se, sich in zwei Theile spalten, in zwei Theile zerfallen, sich scheiden, Guts.-Cig., Mur., Jan.; razdvojile so se učene glave, Erj. (Izb. sp.); sich entzweien, Mur.

razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.

razgəníti, -gánem, vb. pf. 1) auseinanderfalten, entfalten, öffnen: r. knjigo, zavitek, Z., LjZv.; ausbreiten: peruti, roke, Cig.; — 2) r. se, aus den Fugen, aus dem Leim gehen, jvzhŠt., C.; — erschüttert werden, sich entsetzen, C.

razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.

razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.

razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.

razklȃdati, -am, vb. impf. ad razklasti; 1) auseinanderlegen, auskramen; auspacken, ausladen; blago r.; — 2) zerlegen, zergliedern, analysieren, Cig. (T.); — auseinandersetzen, erklären; auslegen, deuten; sanje r.

razklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. zertheilen: r. vodo, Cig.; — r. se, sich zertheilen, sich zerschlagen: valovi se razklonijo, Cig.

razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.

razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar