r nepreg. m (črka) r: Ta pushtob, R im. ed., Riſniza kumaj, inu kumaj ſe posna (I/1, 214)
Kanane(ja)r -ja m prebivalsko lastno ime Kanaanec: ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja daj. dv. imenovana ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery im. mn. ǀ n'hozhem to deshelo Cananeiariom daj. mn. vſeti ǀ vekshi ſtrah yh obide, kakor Cananerje tož. mn. ǀ ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje tož. mn. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje tož. mn. pellal Kanaánec, lat. V Chanaanaeus, gr. Χανααναὶος; → Kanaan
Makobe(ja)r -ja m osebno lastno ime Makabejec: je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona Machobeeria tož. ed. ǀ ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia tož. ed. ǀ Spomnite na Mater teh Machobeieriou rod. mn. ǀ Na grob tyh Machobejeriou rod. mn. ſo bily ſturili saresat ſtebre ǀ Mati teh Svetih Machoberjou rod. mn. ǀ on je pomagal Machoberjom daj. mn. ǀ Vuprashajte N: N: sa vaſs navuk taiſte S: S: Machoberje tož. mn. → Makabejar, → Makabeus
pripravljen -a prid. pripravljen: takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen im. ed. m ǀ ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen im. ed. m ſe voiskovati ǀ ta milost Boshja je vſelej perpraulena im. ed. ž naſs supet v'ſvojo S: gnado vſeti ǀ obena ſpisha nej prau perpraulena im. ed. ž ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena im. ed. ž miloſt Boshja ǀ v'tuoj hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu im. ed. s ǀ vſeje perplaunenu im. ed. s ǀ inu ta perprauleni tož. ed. m dol. offer vshgal ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga tož. ed. m ži. vasho dusho gori vſeti ǀ leta tudi je puksho perprauleno tož. ed. ž imel ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tož. ed. s tem sgrevanem greshnikom ǀ vſelej ſo bily perprauleni im. mn. m gnade, inu dobrute ſvoijmu folku deliti ǀ Ner vezh ludy ſe najde, kateri ſo nagneni, inu perplauneni im. mn. m hudu ſodit della ſvoih blishnih ǀ vam ſo ushe perpraulene im. mn. ž te vezne grenkusti ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè im. mn. ž te ſtrashne ſpake ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi, inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih rod. mn. ǀ Bug vaſs bo perpraulene tož. mn. m naſhal ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene tož. mn. m dershali ſo, de bi te verne restargali ǀ my vidimo te shtransfinge nam perpraulene tož. mn. ž Zapisi perpl- kažejo na disimilacijo r – r > r – l.
mana -e ž mana: So zhudili ſe Israelitarij de Manna im. ed., ali taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ is luffta Mana im. ed., inu jerebize ſo na semlo padele ǀ ym je poshilal to shpisho te mane rod. ed. ǀ tu pervu jutru kadar ſo bily vgledali Manno tož. ed. ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko Manno or. ed. S. R: Teleſsa ǀ Iudij ſe ſo zhudili nad mano or. ed., ali nad kruham, kateriga Bug Vſigamogozhi vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo poshilal ← lat. manna ← gr. μάννα ← hebr. mān ‛mana’
nebeški -a prid. nebeški: Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
resnica -e ž resnica: S. Bernardus pak je djal, de ſama resniza im. ed. nas ſamore reishit, ozhistit, inu isvelizhat ǀ letu je bilu li ena fabla nikar reſniza im. ed. ǀ Ta pushtob, R, Riſniza im. ed. kumaj, inu kumaj ſe posna ǀ Nei vezh na ſemli reſnize rod. ed., Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ H' poterdeinu te resnize rod. ed., ſamerkajte, kaj je enkrat djal Syn Boshj ǀ k'poterdejnu te riſnize rod. ed., samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin ǀ te risnize rod. ed. en ſpomin imamo per S. Matth. ǀ resnizi daj. ed. ſe super ſtavit ǀ gdu nebo veroval Sami Reſnizi daj. ed. Boshi ǀ is ſerza lubio resnizo tož. ed. ǀ to reſnizo tož. ed. ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ leto reſnizó tož. ed. danaſs N: N: bom iskasal ǀ reſnizò tož. ed. ſamolzhi ǀ ym bom skuſi Svetu Piſſmu leto reshnizo tož. ed. yskasal ǀ Galatariom ie raſnizo tož. ed. govuril ǀ de bomo reſnizho tož. ed. sposnali ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko reſſnizo tož. ed. ǀ to riſnizo tož. ed. nam hozhe poterdit taistu Perkasajne ǀ to risnizo tož. ed. Christus je bil poterdil ǀ ena takorshhna bi po reſnizi mest. ed. Mashniku odgovorila ǀ dokler ſi ena takorshna noriza, de gresh po resnizi mest. ed. pravit ǀ Lete resnize tož. mn., katire ſte od teh Svetnikou shlishali, nam morio poterdit Svetniki ſtariga Teſtamenta
s. krajšava sveti: Letukaj S. im. ed. m Titus samerka ǀ nerada gre h'S: daj. ed. ž Mashi ǀ jest verujem v's. tož. ed. m Evangeli ǀ vidi ta bolna v'S. mest. ed. m Vblatu Christuſa Iesuſa ǀ my, kateri ſhivimo v'S. mest. ed. ž khat: kers: Cerkvi ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. mest. ed. s Piſsmi ǀ takrat bi gvishnu s' S. or. ed. m Ignatiuſam saupyli ǀ s'mojo S. or. ed. ž Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. im. mn. m Vzheniki hudizhe ǀ kakor samerkajo S.S. im. mn. m Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu ǀ jest veliku … vuka S: rod. mn. Vuzheniku po latinsku postavem ǀ njegovem S: daj. mn. Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njega s. tož. mn. sapuvidi prelomi Kratica, ki stoji za → sveti in → san, se v korpusu pojavlja prek 3000-krat, skoraj vedno v majuskuli in zaključena s piko, redkeje z dvopičjem; → s. r., → s. r. t.; → b.
špižan -a prid. hranjen: je shpishan im. ed. m bil od S. Josepha (III, 212) ǀ V'Cerkvi, kir ſte ſpishani im. mn. m s'to Nebeshko Manno S. R: Teleſsa (I/1, 226) → špižati
telo -esa s telo: de li njeh telu im. ed. je sdrau, malu sa dusho maraio ǀ kaj s'enu veliku veſelje dusha, inu telù im. ed. tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ kakor je bil is Materniga Teleſſa rod. ed. prishal ǀ dusha od teleſsa rod. ed. ſe je hotela lozhit ǀ s' britko mortro ſvojga S. TELESSA rod. ed. ǀ je bil s' materniga telleſſa rod. ed. Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa rod. ed. doſegil ǀ kar more shkodovat dushi, inu teleſſu daj. ed. ǀ kateri tvojmu teleſsu daj. ed. shlushio ǀ vezh shkarbè sa telu tož. ed., kakor pak sa dusho ǀ dusho, inu tellu tož. ed. je bil sgubil ǀ uſe gnade ſa dusho, inu tellù tož. ed. ſe ſproſſio ǀ dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu telú tož. ed. ǀ de nebote ſapelani na dushi, inu na teleſſu mest. ed. ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu mest. ed. ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ karkuli nij bi moglu na dushi ali pak na telleſsu mest. ed. shkodit ǀ v'maternemtelleſſu +mest. ed. ſo bili poſvezheni ǀ she v' Maternem teleſſi mest. ed. je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ Pognadana, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi mest. ed. ǀ obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj mest. ed. noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ v'teleſsi mest. ed. ene Divize sakrit ſtoij ǀ kir do vekoma s'dusho, inu teleſsom or. ed. bomo terpeli ǀ de bi hudizh ga neuſel s' dusho, inu s' teleſſam or. ed. ǀ kir s'dusho, inu teleſſom or. ed. pudeio ǀ s'taiſtiga mejſta s'dusho, inu telleſsom or. ed. je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam or. ed. ſe polsdigne ǀ vſiga je bil reſtaukel, inu s'dusho, inu s'teleſſam or. ed. v' paku neſſil ǀ Bug ga je s' dusho, inu s'telleſsom or. ed. v'paradish poſtavil ǀ bi dobru bilu sa vashe dushe, inu teleſſa tož. mn. ǀ je vashe dushe, inu teleſsa tož. mn. lepe, inu zhiſte ſturila sveto rešnje telo sveto rešnje telo: ſvete Almare, kir ſvetu Reshnu Tellu im. ed. ſe hrani ǀ S. Reshnu Tellù im. ed. … je ena krafftna shpisha ǀ na Dan S. Reshniga Teleſſa rod. ed. ǀ est ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa rod. ed. ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament Svetiga Reshniga TELESSA rod. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga Telleſſa rod. ed. ǀ je ſoſebno andoht, inu upaine imel pruti Svetimu Reshnimu Teleſſi daj. ed. ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu Telleſſu daj. ed. posgajnuali ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV tož. ed. Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu Teleſsu mest. ed. gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam or. ed. vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim Teleſsom or. ed. ſe najdeio ǀ cilu Mashnik s'S: R: Teleſsam or. ed. v'rokah ſe prestrashi ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam or./mest. ed., kakor ſvojga praviga Shtifterja
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
fara -e ž župnija: Kadar ena fara im. ed. ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare rod. ed. perporozhili ǀ Shkoff Faimoshtra odſtavi, Studentu shegne, inu faro tož. ed. da ǀ ſta bila dua Mashnika veni Fari mest. ed. ǀ Kulikain mashnikou imate v'vashi Farri mest. ed. ← srvnem. pharre ← lat. par(r)ochia ← παροικία ‛prebivanje v tujini, strnjena naselbina tujcev (brez državljanskih pravic)’
Jado m osebno lastno ime Jad: Alexander Macedonski Krajl, kadar je skuſi Jeruſalem jesdil, inu Mashnika Jaro im./tož. ed. vgledal (IV, 28) Jád, lat. Jaddus, veliki duhovnik v času, ko je Aleksander Veliki zavzel Jeruzalem. Zapis ima tiskarsko napako r namesto d.
Kananeja -e ž prebivalsko lastno ime Kanaanka: S. Piſſmu tudi huali Chananæo tož. ed., katera je taku dolgu Chriſtusa sa sdravje ſvoje Hzheri s' takorshno vero proſſila lat. V Chanaanaea, gr. Χανααναὶα; → Kanaan, → Kanane(ja)r
kanane(ja)rski -a prid. kanaanski: Ta Kananerska im. ed. ž shena trakrat s'voie Malike sapusty ǀ Vna kananerska im. ed. ž shena sa ſvojo hzher s'tem hudim obdano ǀ je vſel … Mattheusha, zacheuſa, ſamaritano, uno Cananersko tož. ed. ž sheno ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski mest. ed. ž sheni greshni → Kanane(ja)r, → kananenski, → Kanaan
Makabejar -ja m osebno lastno ime Makabejec: Matthatias Machabeier im. ed. videozh, de edn je ſilil malikovati te verne Iſraeliterie, popade mezh, ter ga prebode ǀ Machabeery im. mn., kadar ſo bily s'kusi Boshjo pomuzh ſvoie ſaurashnike premagali ǀ ty Bogaboyezhi Machabejery im. mn. ſò ta folk opominali Makabêjci, gr. Μακαβαὶοι, judovska junaška rodovina (SP 1 Mkb 3,1); → Makabeus, → Makobe(ja)r
Makabeus m osebno lastno ime Makabejec: Iudas Machabæus im. ed. bi ne bil ſapovedal preklinauze shive ſeshgati (II, 337) ǀ Nej sabſtoin Simon Machobeus im. ed. imenovan (IV, 398) 1. → Juda(s) 3. 2. Símon, brat Juda Makabejca (SP 1 Mkb 2,3); → Makabejar, → Makobe(ja)r
makoberski prid. makabejski: Machoberski im. ed. m. Firsht Iudas, kateri je taku govuril ſvoijm sholnerjom (II, 183) → Makabejar, → Makobe(ja)r
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
poprej prisl. prej: Thomas gre v'Indio, kir poprej nihdar nej ſo od Christuſha shlishali ǀ en sholner, Kateri je bil njega delauz poprei, potegne vnu mezh, inu ga prebode ǀ poperej je bil Bogu nepokoren ǀ katero proprei Chriſtus je imenual eno pſizo ǀ Iest od njegove lepote veliku proprej s'kusi vſta Preroka Ezechia ſim pravil presež.> G: Bug je ta kateri nar poprej proſsi de bi ſe shnym ſpravili, myr ſturili ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu ſe je vnkaj rèslil ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio ǀ Jeſt vam nerpoprej odgovorim ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom poprej kakor vez. preden: KuliKajn sKarbi, inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio, poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate Zapisi, ki kažejo na proprej, vsebujejo anticipirani r.
povodenj -dnja m povodenj, poplava: lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh, katere en velik povudin im. ed. je bil perneſil ǀ pride poudin im. ed. vam od neſſe semlo ǀ Kadar Nojeſs je bil goloba s'zholna ſpuſtil, de bi vidil, aku she je ne hal prouvdin im. ed. ǀ muzh teh vetrou, tiga poudnia rod. ed., inu deshia ǀ Poshle Praviza vojsko tiga poudnia rod. ed., ter vſy ludje konez vſameio, sunai teh 8. pershon v' zholni saperti ǀ vezhkrat naſs ſtrashi s'potreſsam, s'garmeniam, s'bliskajnam, inu povudnom or. ed. Zapis prouvdin ima r po tiskarski napaki, prim. zapis profliſsal pri → poflisati se.