ráca -e ž (á) - 1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman - 2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kostánjev -a -o prid. (á) - 1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med
- 2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva
♦ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
kostánjevo prisl.: kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ráčka -e ž (á) - 1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
- 2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko
// plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pásavka -e ž (ȃ) zool. - 1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk
- 2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zímski -a -o prid. (í) nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan;
zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo // zimske (šolske) počitnice / zimski čas // nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astr. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimska olimpiada olimpiada, ki obsega zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medvedazímsko prisl.: zimsko hladno; biti zimsko oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
potopíti -ím dov., potópil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo
- 2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost
potopíti se - 1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi
// hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila - 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop
- a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo
- b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo
● ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici
potopljèn -êna -o: sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čofotáti -ám nedov. (á ȃ) - 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi
// ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti - 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe
// dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo
čofotáje: čofotaje bresti vodo
čofotajóč -a -e: čofotajoč dež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
črníca -e ž (í) - 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica
- 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice
// nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice - 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice
♦ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
motovíliti -im nedov. (í ȋ) - 1. delati kaj, navadno počasi, nerodno: nekaj motovili v gozdu; motovilil je pred vrati; nalašč tako dolgo motovili; že nekaj dni se motovilijo tuji delavci okrog hiše / z nahrbtnikom se je motovilil iz avtomobila / motovilil se je v nerešljivih vprašanjih / otročad se je motovilila ob peči je bila
// že dolgo se je motovilil s tem delom se je ukvarjal
// počasi, nerodno hoditi: motoviliti skozi temo; raca in motovili pred njim / pijan motovili po kuhinji / ves dan je motovilil okrog je hodil - 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom nerodno, neurejeno se gibati, premikati: muha je motovilila in se vedno bolj zapletala v pajčevino / motoviliti z rokami po zraku / časopis je v vetru motovilil
motovíliti se - 1. ekspr. pojavljati se v neredu: misli so se mu začele motoviliti / to vprašanje se mu je motovililo v mislih
// izmikati se: kaj se motoviliš, saj si sam hotel sodelovati - 2. redko vtikati se, vmešavati se: ne motovili se v zadeve starejših
● ekspr. dekle se mu že več dni motovili po glavi misli nanjo; ekspr. motovili se okrog dekleta zanima se zanjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
poláren -rna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno področje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik - 2. nanašajoč se na pol 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
polárno prisl.: polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
sívka -e ž (ȋ) - 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina - 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
- 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) - 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za vodo neprepustna plast; v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda
// ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške - 2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja; voda izvira pod hribom; vode naraščajo, upadajo; vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje; regulirati vode v nižini; zajeziti vodo; iti v vodo; bresti po vodi; globoka, plitva voda; žuborenje vode; mlin na vodo; ob vodi živeča ptica; prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln
- 3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar; nekateri sadeži imajo veliko vode
- 4. poljud. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč: otrok ni mogel zadržati vode; pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča
// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo - 5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda; kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje; ustna voda; voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zíbati tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í) enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo
● evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se jezíbati se tudi zibáti se, in zíbati se - 1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla
♦ navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi - 2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim
zibáje: zibaje se oditi, se približati
zibajóč -a -e: zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka
zíban -a -o: ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zvônec -nca m (ó) - 1. zvočna signalna priprava, ki z dajanjem navadno močnih, prodornih glasov opozarja na kaj: zvonec brni, cinglja, zvoni; pritisniti na zvonec pri vratih; glas zvonca / zaradi hrupa ni slišal zvonca zvonjenja zvonca
// alarmni, signalni zvonec; električni zvonec; hišni, telefonski zvonec; šolski zvonec ki naznanja začetek ali konec učne ure - 2. manjši predmet, podoben obrnjenemu kozarcu z obešeno pripravo za udarjanje v sredi: živali so obesili zvonec okoli vratu; pozvoniti z zvoncem; majhen medeninast zvonec / kravji zvonec; zvonec na poteg / hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene
● ekspr. nositi zvonec biti prvi, zlasti v slabem
♦ zool. raca s širokimi belimi pasovi na perutih, Bucephala clangula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
beloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gágati -am nedov. (ā) - 1. oglašati se z glasom ga: gos, raca gaga
// pog., slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej nekaj gaga - 2. ekspr. utapljati se, dušiti se: neizkušeni plavalci so gagali v globoki vodi / gagajo od vročine; pren. gagajo v dolgovih
// zelo slabo živeti: v internaciji so vsi gagali / to bo še gagal, preden bo vse uredil; žarg. pred tem izpitom boš pa še krepko gagal se boš moral zelo učiti, študirati
gagajóč -a -e: gosi so se gagajoč razkropile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odzíbati tudi odzibáti -ljem in -am, in odzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje odpeljati: avtobus jih je odzibal do mesta / valovi odzibljejo čoln k breguodzíbati se tudi odzibáti se, in odzíbati se zibaje se oddaljiti: ladjica se je odzibala od obale / raca se odziblje nazaj k jati zibaje se odide; počasi se je odzibal iz gostilne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pogágati -am dov. (ā) - 1. krajši čas se oglašati z glasom ga: raca se je ustavila in pogagala
- 2. slabš. potopiti se, utoniti: v neurju so vsi pogagali / naj le pogagajo, lopovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vesláti -ám nedov. (á ȃ) - 1. z veslom poganjati plovilo: čolnar, ribič vesla; veslati k bregu, čez reko; veslati po jezeru; veslati s krepkimi zamahi; sede, stoje veslati / veslati z veslom / ležeč na blazini, je kopalec veslal z rokama
// delati kot veslač: veslati pri turističnem društvu / nekdaj veslati na ladji
// gojiti veslanje, ukvarjati se z veslanjem: vesla že več let; veslati pri klubu - 2. plavati, premikajoč noge s plavalno kožico med prsti: labod, raca vesla po jezeru / bober vesla z zadnjima nogama
- 3. ekspr. z nesunkovitimi, počasnimi gibi kril leteti, letati: visoko nad skalami vesla orel
- 4. ekspr. krileč z rokami, držeč jih od sebe, iti, hoditi: veslala je po temni sobi; pijanca sta veslala proti klopi
- 5. ekspr. delati dolge, nesunkovite gibe: igralec preveč vesla z rokami
vesláje: veslaje so zavili v zaliv
veslajóč -a -e: hoditi veslajoč z rokami; veslajoči ribiči; veslajoča hoja hoja, pri kateri noga opiše rahel lok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bŕbati -am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu;
brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čásnikarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic;
časnikarsko društvo
● časnikarska raca izmišljena novica v časopisu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
dolgorépka -e [u̯g] ž (ẹ̑) zool. - 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk
- 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
konôpnica -e ž (ȏ) - 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica
- 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mlákarica -e ž (ȃ) zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
postláti -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́) pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete;
otroku je v vozičku mehko postlala;
postlal si je na klopi;
sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati // ekspr. raca postelje gnezdo s puhom
● ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitevpostlán -a -o: lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako
● ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
racáti -ám nedov. (á ȃ) zibaje se, na široko hoditi: račke so racale po dvorišču / ekspr.: debela natakarica je racala med mizami; njena hčerkica že raca // slabš. hoditi: ves dan so racali po prašni cestiracáje: žival se je racaje zibala po poti
racajóč -a -e: racajoč otrok; racajoča hoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rácka -e ž (á) redko račka: racke plavajo po vodi / raca z rackami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
útva -e ž (ū) knjiž. - 1. (velika) divja raca: utva plava po jezeru
- 2. galeb: nad ladjo sta letali dve utvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
votlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na votlino: zatohel votlinski zrak / votlinske živali / votlinska bivališča; votlinsko svetišče
♦ fiz. votlinski resonator resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline; teh. votlinsko tipalo tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin; zool. votlinska gos raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami, Tadorna tadorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vzprhútati -am dov., tudi vzprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: med vejevjem vzprhuta ptica / vzprhutati s perutmi // prhutajoč vzleteti: iz grmovja vzprhuta raca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žvížgavka -e ž (í) - 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
- 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bíčje -a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
čopljáti -ám nedov. (á ȃ) nalahno čofotati: v jezeru čoplja raca z račicami / čopljati po luži / voda čoplja s strehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
hacáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
izžmíkati -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem spraviti iz vode, iz česa redkega: raca izžmika v kljunu hrano iz blata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
koracáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: otrok koraca po sobi;
koraca široko kakor raca / starec je koracal proti svoji bajti počasi, okorno šel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
racák -a m (á) račji samec: po jezeru je plaval racak;
raca in racak;
hodi kakor racak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vtikováti -újem nedov. (á ȗ) vtikati: raca vtikuje kljun v vodo / ne vtikuj se v pogovor vmešavaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
začopotáti -ám dov. (á ȃ) začofotati: raca je začopotala s krili po vodi / otroci so začopotali v mlako / po strehi je začopotal dež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gága -e ž (ā) zool. velika polarna raca, ki daje zelo dober puh, Somateria mollissima: gnezdišča gag in galebov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gágica -e ž (ā) ljubk. mlada raca ali gos: gagice so čofotale po vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jámarica -e ž (ȃ) zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
kréheljc -a [həl] m (ẹ̑) zool. divja raca z zelenimi očmi, Anas crecca: iz ločja je zletela jata kreheljcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
mandarínka -e ž (ȋ) zool. raca z velikim pisanim perjem na glavi, ki živi v vzhodni Aziji, Aix galericulata: živalski vrt je nabavil mandarinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ótva -e ž (ọ̑) knjiž., redko (velika) divja raca: nad jezerom poletavajo otve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
racàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. ki raca: racav človek;
racava kuharica je stregla pri kosilu / racav korak
♦ med. racava hoja hoja pri izpahu kolkaracávo prisl.: racavo hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ráčica -e ž (á) manjšalnica od raca: pisana račica je skočila na breg;
dekleti sta stikali glavi in čebljali kakor račici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
régeljc -a [gəl] m (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: iz ločja je zletela jata regeljcev;
kreheljci in regeljci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
réglja2 -e ž (ẹ̑) zool. divja raca z belo črto od oči do zatilja, Anas querquedula: jeseni so reglje odletele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
žlíčarica -e ž (ȋ) zool. raca z močnim, na koncu v obliki žlice razširjenim kljunom, Anas clypeata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.