ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan-Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.-Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.-Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben (germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.-Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.-C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.-C.; brat je sestram rad, vzhŠt.-C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
ràd, adv. = dosti, Rez.-C.; — prim. rat.
obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.-Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.-Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.-Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.-Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.-Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.-Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).
óča, m. = oče; gen. óče, Gor.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; nemam ne oče ne matere, vzhŠt.; v časti oče nebeskega, Npes.-Pjk. (Črt.); dat. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; óču, Trub.-Mik., Npes. (Goriš.)-LjZv.; acc. óčo, Trub.-Mik.; očę̑, Mik., Notr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; loc. óči, Mik., Notr.-Valj. (Rad); kar dobiš po oči, varuj po dnevi in po noči, Npreg.-Notr.; instr. z óčo, Mik.; z očę́m, Notr.-Valj. (Rad); pl. nom. očę̑vi, Stapl.-Mik.; očę̑ve, ogr.-Mik.; gen. očę́v, dat. očę̑vom i. t. d., ogr.-Mik.; — (ocja, Ben.-Kl.); óča, gen. očę́ta i. t. d., vsi pisatelji 15. in 16. stoletja (prim. Oblak Let. 1891, 82.), jvzhŠt. i. dr.
kolọ̑, -ę́sa, (-ę̑sa, Dol.), n. 1) das Rad; mlinsko kolo; mlin na tri kolesa; grebenasto k., das Kammrad, Jan. (H.); palčno k., das Kronrad, Jan. (H.); črepalno, zajemalno k., das Schöpfrad, DZ.; samotežno k., das Tretrad, Cig., DZ., = stopnjato k., Sen. (Fiz.); gonilno k., das Triebrad, Cig.; k. kretalo, das Kraftrad, k. vodilo, das Leitrad, Cig. (T.); k. zaseguje v k., ein Rad greift ins andere, Cig.; v kolo plesti koga, rädern, Meg., Trub. (Post.); s kolesom treti, rädern: Da so me s kolesom trli, Oh s kolesom železnim, Npes.-K.; — 2) = kolovrat, BlKr.; — 3) ein rad- oder ringförmiger Gegenstand, Cig.; — der Hof um den Mond, Cig.; — 4) der Kreis; v kolo teči, im Kreise herumlaufen, Z.; trebušno ročno k., die Bauch-, Armwelle, Telov.; k. točiti, ein Rad schlagen, Levst. (Rok.); — 5) der Kolo-Tanz: k. plesati, k. igrati, LjZv.; (hs.); — kolọ̑, gen. kọ́la, Notr.-Erj. (Torb.); (na oseh) kola ("kula") teko, Dict.; — 6) pl. kọ́la, der vierrädrige Bauernwagen, Dict., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., vzhŠt., ogr.-Valj. (Rad); sila kola lomi, Noth bricht Eisen; — das Sternbild des großen Bären, Cig., Dalm.; — nebeška kola Dobroradova (ozvezdje), Valj. (Glas. 1867, 251.); — križevata kola, der Blockwagen mit unbeschlagenen Rädern, deren Speichen durch kreuzförmige Blöcke ersetzt sind, Cig.; tudi samo: kola, Notr.
napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.-Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.-DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.-Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.-Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.-Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.-Valj. (Rad).
obládati, -am, vb. pf. überwältigen, bezwingen, besiegen, Mur., Cig., Jan., Glas., ogr., kajk.-Valj. (Rad); mesto je obladano in vzeto, Krelj; o. samega sebe, o. prehudobno naturo svojo, kajk.-Valj. (Rad); o. svet, ogr.-Valj. (Rad); den Sieg erringen, siegen, Cig., Krelj, Dalm., ogr., kajk.-Valj. (Rad).
spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).
imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).
blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.-Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.-Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.-Mik., ogr.-C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.-Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).
dostȃjati, -jam, -jem, vb. impf. 1) ausstehen, aushalten, bestehen, Cig., M.; — (Schläge) bekommen, Štrek.; — 2) genügen, Cig. (T.), (hs.); — 3) d. se, zugehören, zufallen: d se koga, ogr.-C.; — gebüren: pazka se deteta dostaja, ogr.-Valj. (Rad); sich ziemen, ogr.-C.; liki se dostaja svetcev, ogr.-Valj. (Rad); dostaja se spolniti nam vso pravico, ogr.-Valj. (Rad); — angehen, betreffen, Levst. (Zb. sp.); kar se mene dostaja, ogr.-C., Mik.; kar se slave dostaje, Erj. (LjZv.); — prim. dostati.
drẹ̑m, m. 1) der Schlummer, Habd.-Mik., Mur., Jan., Cig. (T.); — 2) die Schläfrigkeit, kajk.-Valj. (Rad); — 3) der Schlaftrunk, kajk.-Valj. (Rad); — tudi: drẹ́m, Valj. (Rad).
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
izkázati, -žem, vb. pf. 1) darthun, erweisen; to se bo izkazalo pred sodnikom; sina modrost izkaže očetov uk, Škrinj.-Valj. (Rad); — i. se, sich ausweisen, sich legitimieren, Cig. (T.), nk.; — 2) zeigen; svojo moč, svojo nevoljo i. s čim; — beweisen, erweisen, bezeigen; milost, ljubav, prijateljstvo, čast komu i.; pravico i. komu, jemandem Recht widerfahren lassen; tu se je izkazala božja milost; — i. se, sich zeigen: izkaže se mu v snu gospodična, kajk.-Valj. (Rad); — sich auszeichnen; — sich bewähren; i. se pravičnega moža; sich bezeigen: hvaležnega se i.; da mu se zahvalne izkažemo, kajk.-Valj. (Rad).
odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.-Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.-Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.-Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
odkúpljenje, n. der Loskauf, M.; die Erlösung, Cig., Jan., C., kajk.-Valj. (Rad); tudi odkupljénje, kajk.-Valj. (Rad); odkupljenjè, ogr.-Valj. (Rad).
opomę́niti, -nem, vb. pf. 1) mahnen, ermahnen, Meg., Dict., Guts., Mur., Trub., Dalm., Krelj, Kast., kajk.-Valj. (Rad); — 2) eine Bemerkung machen, Mur., Levst. (Močv.); — (opọ̑meniti, Levst. [Močv.], opọ̑menil ["opumenil"], Dalm.; opọ̑menjen ("opoumenjen"), ogr.-Valj. [Rad]; opomeníti (?): opomenjèn, Dict., Kast.; opomenę̑m, ogr.-Valj. [Rad]).
pẹ̑nez, m. die Münze, Guts., Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); beli penezi za črne dni, die Sparpfennige, C.; droben p., Scheidemünze, Erj. (Min.); zveneč p., klingende Münze, DZ.; — pl. penezi, Geld, Jan., C., vzhŠt. i. dr.; — tudi: pẹ̑nez, -ę́za, Valj. (Rad); gen. pl. pẹ̑nez, Mur., C., Mik., pẹnę́z, kajk.-Valj. (Rad).
pohȋštvọ, n. 1) das Hausgeräth, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., C., Trub.-Mik., Ravn., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) das Hauswesen, pohištvo ravnati, Dalm.; — das Hausvermögen, ogr.-Valj. (Rad); k pohištvu spadajo tudi hrami, travniki, logovi, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Behausung, Dalm.; pri svojem pohištvu imeti za vsacega berača pripravljen dar, Npes.-K.; — das Wohngebäude, Meg., Dict., Cig., Jan., Danj.-Mik.; izmed drevja se vidijo bela pohištva, LjZv.
popustíti, -ím, vb. pf. 1) nacheinander verlassen: mladiči so gnezdo popustili; — 2) fahren lassen, Cig.; p. konju brzdo, dem Pferde den Zügel schießen lassen o. verhängen, Cig.; — stehen lassen, verlassen; vse popustiti in pobegniti, Kast.-Valj. (Rad); pastir popusti ovčice, Škrb.-Valj. (Rad); — aufgeben: obsedbo p., Cig.; p. tožbo, von der Klage abstehen, Cig.; psi popustijo sled, zver, die Hunde verlassen die Fährte, das Wild, Cig.; p. greh, das Böse lassen, Cig.; p. molitev, Škrb.-Valj. (Rad); Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; — 3) nachlassen, nachgeben; žrebelj je popustil (= ne drži več), Dol.; mraz je popustil, Cig.; p. od cene, am Preise nachlassen, Cig.; Rabatt geben, rabattieren, Cig. (T.).
prẹ̑čka, f. 1) der Querstrich, ogr.-Valj. (Rad); die Abtheilung der Haare am Scheitel, Mur., C., vzhŠt., jvzhŠt.; prečko delati, die Haare am Scheitel abtheilen, Z.; — 2) das Querholz, der Querbalken, das Querbrett, ogr.-C., Valj. (Rad); ein Quervorsprung: koščena p., Erj. (Som.); — 3) der Hebel an einer Wage, der Wagebalken, Pot.-Cig., Jan., Sen. (Fiz.); — 4) die Radspeiche, Guts.-Cig., Jan., vzhŠt.-C.; — 5) das Hindernis, kajk.-Valj. (Rad).
preję́ti, prẹ́jmem, vb. pf. übernehmen, in Empfang nehmen, Mur., Cig., Jan.; p. v hrambo, in Verwahrung aufnehmen, Cig.; p. v pisemsko hranišče, ins Archiv übernehmen, DZ.; überkommen: prejeto od dedov, Cig.; — empfangen; pismo p.; svoje plačilo boste prejeli, Cig.; denarje od koga p., Dalm.; listi in oblast p. od višjih, Trub.; sv. duha p., Krelj; škodo na duši p., Dalm.; dobroto p., Kast. (Ravn.); kdor prosi, on prejme, Ravn.; pouke p., Instructionen empfangen, Levst. (Močv.); — prijaznivo koga p., jemanden freundlich empfangen, Dalm.; — prejeta = spočeta (iz središke prisege, Kres II. 523., [germ.?]); — praes. tudi: prejmèm, Valj. (Rad), in prejámem, Z., Valj. (Rad); (préjmem, Ravn.-Valj. [Rad]).
radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.-Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Kanalska dol.-Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).
rjúti, rjóvem, rjújem, vb. impf. brüllen; rjove kakor lev; krave in voli mukajo, bik rjove, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); Ezav rjove in joka na glas, Ravn.-Valj. (Rad); (praes. rę̑vem, Ponikve [Tolm.]-Valj. [Rad]).
slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.-Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.-Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.-C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.-Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.-Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.-Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.-Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.-Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.-Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
stvorjénje, n. 1) die Erschaffung: s. sveta, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Schöpfung, kajk.-Valj. (Rad); — das Geschöpf, ogr.-Valj.; nežno s., Erj. (Izb. sp.); — stvorjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; (praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu-Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče-Erj. [Torb.], tčèm, Plužna-Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.-Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.-Valj. [Rad].
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
umẹ́tnost, f. die Geschicklichkeit: babiška u., Vod. (Bab.); dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar od stvarnika svoje umetnosti, Ravn.-Valj. (Rad); — die Verständigkeit, Mur.; — die Kunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dosti jezikov bo njegovo umetnost razglasovalo, Škrinj.-Valj. (Rad); Davidova u. na harpo, Ravn.-Valj. (Rad); — die Künstlichkeit, Cig., Jan., nk.
vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, (pren.) v. se v dobrem ogr.-C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.-Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.-Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.-Valj. (Rad).
zatvòr, -tvǫ́ra, m. 1) die Sperre, der Verschluss, Jan., C., Valj. (Rad); — 2) die Falle bei Müllern, Cig.; — 3) der Riegel, C., Valj. (Rad); — tudi: zátvor, Valj. (Rad).
zburkávati, -am, vb. impf. ad zburkati; unruhig machen, aufregen, ogr.-Valj. (Rad); z. se, stürmisch bewegt sein: morski valovi se zburkavajo, ogr.-Valj. (Rad); (pren.) svet se zburkava, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzb-).
zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.-Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.-Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.-Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.-Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — (nam. vzd-).
zváti, zóvem, vb. impf. 1) rufen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); locken, Cig.; piščeta, pure z., jvzhŠt.; dekla svinje zove, Guts.; — laden, einladen: z. na kaj, Dol.-Cig., ogr.-Valj. (Rad), nk.; berufen, Cig.; z. koga od opravil, Cig.; fordern, citieren, Cig.; pred sodnika z. koga, Cig.; na boj z., zum Kampf auffordern, Cig.; — 2) nennen, z. se, heißen, Mur., Cig., Jan., kajk., ogr.-Valj. (Rad), nk.; še zdaj je veliko hudobnih med ljudmi, da se kristjani zovejo, Ravn.; zval se je Podlipec, LjZv.
žę̑jati, -am, vb. impf. 1) dürsten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) žeja me, es dürstet mich; — mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu, Ravn.-Valj. (Rad); žeja me česa, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
žíti, žívem, vb. impf. = živeti, Dalm., Krelj, ob Pivki (Notr.), kajk.-Valj. (Rad); (živę̑m, ogr.-Valj. [Rad]); kakor resnično Bog žive, Dalm.; vse živoče dni, Dalm., Jsvkr.; — ž. s čim, sich von etwas ernähren: pure z zrnjem živejo, ogr.-Valj. (Rad).
bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.-Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
bátrivnost, f. 1) die Beherztheit, Valj. (Rad); — 2) die Sicherheit, ogr.-Valj. (Rad).
bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.
béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
búrkati 1., bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.-Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.-Valj. (Rad); — prim. buriti.
cíza 1., f. 1) die Zitze, Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.-Valj. (Rad).
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
črnják 1., m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).
čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.-Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.-Valj. (Rad); — prim. šteti.
dẹ̑łnik, m. 1) der Vertheiler, Valj. (Rad); — 2) = deležnik, Alas., ogr.-C.; — = delničar, Jan.; dẹłník = deležnik, kajk.-Valj. (Rad).
də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — (gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
dǫ̑b, dobȋ, f. 1) die Zeit, kajk.-Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.-C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.-C.
dospẹ́ti, -ẹ̑m, vb. pf. 1) gelangen: d. do vrha, M.; erreichen, C.; dospeti gozda, den Wald erreichen, Vrt.; jezikoslovstvo še ni dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže bila gotova, Levst. (LjZv.); — einholen, C.; — pren. opravilo je dospelo dotle, das Geschäft ist soweit gediehen, DZ.; — 2) den Bestimmungsort erreichen, eintreffen, einlaufen, Cig., Jan., nk.; pritožbe, dospele do občinskega sveta, an den Gemeinderath einlangende Beschwerden, DZkr.; — 3) fällig werden (o menicah), Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); — 4) reif werden, C.; — 5) langen, ausreichen, C.; auskommen, C.; — tudi: dospẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); dospèm, Kr.-Valj. (Rad).
dospẹ́vati, -am, vb. impf. ad dospeti; 1) gelangen: d. v muke peklenske, ne d. k stalnemu veselju, kajk.-Valj. (Rad); za del d., zutheil werden, kajk.-Valj. (Rad); — erreichen, Habd.-Mik.; — 2) fällig werden (o menicah), Cig. (T.); — 3) ausreichen, SlN.-C.
drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.-Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.-Valj. (Rad).
držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.
dvojíti, -ím, vb. impf. 1) verdoppeln, Cig., Jan., C.; — vse, kar parklje dvoji, "alles, was gespaltene Klauen hat", Dalm.; — 2) zweifeln, Habd., Guts., Jarn., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; d. o čem, nk.; dvojimo, ali ne zdvojimo, ogr.-Mik.; d. na (nam. o) Kristusovem vstajenju, Krelj; d. v čem, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); = d. se (po stsl.), Cig. (T.); ni se dvojiti, es ist nicht zu bezweifeln, Levst. (LjZv.).
fȃčuk, m. uneheliches Kind, ogr.-C., M., kajk.-Valj. (Rad); tudi: fačúk, kajk.-Valj. (Rad); — prim. madž. fattyú, Mik. (Et.).
glȗta, f. 1) die Beule, eine beulenartige Geschwulst, Jan., C., Št.; kužna g., kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Baumknorren, Št.-C.; — psovka: ti gluta ti! C.; — tudi glúta, Valj. (Rad); — (C. primerja nem. Klute = Kloß).
gǫ̑bar, -rja, m. der Schwammsammler, der Schwammverkäufer, Mur., Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); (gobár, Mur., Danj.-Valj. [Rad]).
gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.-Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
gostožę̑vci, m. pl. die Plejaden, Valj. (Rad), Ravn., Čb. (Vod.)-Valj. (Rad).
goščénje 1., n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.-Valj. (Rad), (goščénje) kajk.-Valj. (Rad).
gǫ́ščera, f. nizka gošča, (Dickicht), ogr.-Valj. (Rad); (gúščara, kajk.-Valj. [Rad]).
grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.-Valj. (Rad), SlN.-C.
grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.-C.; der Drache, Rez.-Baud.
hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht (zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.-Vod. (Pes.).
hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.-Valj. (Rad), kajk.-Valj. (Rad), nk.
ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.-Valj. (Rad).
izkȃza 1., f. 1) = izkaz, C., Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Auszeichnung, Kr.-Valj. (Rad); — prim. skaza.
izkvárjenje, n. die Verderbung, C.; die Verdammnis, (sk-) kajk.-Valj. (Rad); (skvarjenjè) ogr.-Valj. (Rad).
izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.-C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.-Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.-C.
izpitávati, -am, vb. impf. ad izpitati; 1) nach etwas forschen, fragen, Mur., Jan.; i. kaj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) ausfragen, M., Zora; učitelj izpitava, ogr.-Valj. (Rad); i. koga, verhören, C.; Če bodo me spitavali (nam. izp-), Jaz bom jim odgovor dal, Npes.-K.
jábołčar, -rja, m. 1) der Aepfelhändler, Cig.; — 2) der Aepfelmostbereiter, Kr.-Valj. (Rad); (jabolčár, Danj.-Valj. [Rad]); — 3) der Aepfelstecher (rhynchites), Erj. (Rok.).
járica,* f. 1) ein im Frühling gesäetes Getreide, Mur., Cig., C.; — der erste junge Klee, Cig.; — = otavič, vnuka, das Nachgrummet, C., Št.; — 2) ein junges weibliches Schaf, Cig.; — eine junge Henne, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., BlKr., Rez.-Baud.; — 3) ein muthwilliges Weib, C.; — jaríca, Valj. (Rad).
jẹstvína, f. die Essware, die Speise, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.); nosijo polne jerbase jestvin, Navr. (Let.); kako betvo jestvine vzeti, Cv.; jẹ̑stvina, ogr.-Valj. (Rad); ptiči bliže hiš jestvino iščejo, ogr.-Valj. (Rad).
kámenəc, -nca, m. das Steinchen, Cig., C., Dalm., Valj. (Rad); — der Blasenstein, Valj. (Rad); žolčni kamenci, Gallensteine, Erj. (Z.); — der Alaun, C.
kapìč 1., -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.-Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.-Valj. (Rad).
kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.-Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.-Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn-Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
kísati, kȋsam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.-Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
kívati, -am, vb. impf. = kimati, ogr.-Mik., C.; kivajo z glavami, ogr.-Valj. (Rad); winken: z roko komu k., ogr.-Valj. (Rad).
klepálọ, n. 1) das Dengelzeug, Cig., Jan.; tudi pl. klepala, Valj. (Rad); — 2) der Mühlsteinhammer, C., Valj. (Rad); — 3) die Brettglocke, Mur.; — 4) das Klopfwerkzeug, Cig.; der Thürklopfer, Jan.
končníca, f. das Endtheil (einer Sache: z. B. das Webertrumm), Cig.; das End- oder Fußbrett eines Bettes, Cig.; das Endbrett am Bienenstock, Valj. (Rad), Navr. (Spom.); prednja, zadnja k., Gol.; — die Endung, der Wortausgang, Cig., Jan., Cig. (T.); — = končnik 1), Jan.; — tudi: kónčnica, Valj. (Rad).
konjár, -rja, m. 1) der Rosshirt, der Pferdeknecht, der Pferdefuhrmann, vzhŠt.; — 2) der Pferdehändler, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) eine Art Schuhnagel, Kr.-Valj. (Rad).
konjaríca, f. 1) die Rosshirtin, Valj. (Rad); — 2) das Weib des Rosshändlers, Valj. (Rad).
korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
kozják, m. 1) der Ziegenstall, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) kǫ̑zjak, der Ziegenmist, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); — 3) kozják, neko grozdje: die Geißdutte, Trumm., Vrtov. (Vin.), Št., Dol.-Erj. (Torb.); — eine Art Zwiebel: die Rocambole (porrum [alium] scorodoprasum), Medv. (Rok.).
krajína, f. 1) der Tuchrand, C., Svet. (Rok.); — 2) das Grenzland, die Grenzmark, Habd.-Mik., Cig. (T.); — 3) die Gegend, Cig., Jan., M., ogr.-Valj. (Rad), nk.; die Landschaft, Jan., nk.; — tudi: krájina, Mur., Valj. (Rad).
králjevčica, f. 1) der Laubfrosch, kajk.-Valj. (Rad); — 2) neka hruška, kajk.-Valj. (Rad).
krę́vəlj, -vlja, m. der Haken; — ein zweizackiger Karst, Št.-C.; — der Schürhaken, Celje-Štrek. (LjZv.); — psovka staremu, sključenemu človeku, C., Mik., Valj. (Rad); krévelj, Valj. (Rad); — prim. stvn. krewel, Haken, C.; srvn. kreuel, bav. kraeuel, mistkraeuel, Štrek. (LjZv.).
kúndra, f. 1) die Flocke, Št.-Z.; — 2) = kuca, Valj. (Rad); — 3) nepočesana ženska, kajk.-Valj. (Rad); — prim. kunder.
lakȃt, -ktà, -ktȗ, (nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.-Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.-Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu-Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; (dual., pl. laktȋ [laktȋ, lehtȋ], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu-Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
lakə̀t, -ktà, m., ogr.-Valj. (Rad); lákət (làkət), kajk.-Valj. (Rad); pogl. lakȃt, m.
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
lẹjáti, lẹ̑jem, vb. impf. = liti, Mik., kajk.-Valj. (Rad); lẹjȇm, ogr.-Valj. (Rad).
ljubȋtelj, m. der Liebende, Met., kajk.-Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.-Valj. (Rad).
lǫ̑g, m. der Hain, der niedere Wald, Cig., Jan., Mik., Ravn., Levst. (Rok.), ogr.-Valj. (Rad), nk.; prevzeti dolg in log, einen Besitz sammt den Schulden übernehmen, Tolm.; deco vun peljati na polje in v loge, ogr.-Valj. (Rad).
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
malína, f. 1) die Himbeere (rubus idaeus); — tudi málina, Valj. (Rad); — 2) = murva, Mur., ogr.-Valj. (Rad).
mentováti, -ȗjem, vb. impf. befreien, ogr.-C., M.; m. koga pekla, ogr.-C.; berauben, kajk.-Valj. (Rad); m. koga življenja, jemanden des Lebens berauben, BlKr.-M.; — m. se česa, befreit werden, sich entledigen, kajk.-Valj. (Rad); — iz madž., Mik. (Et.).
məzə̀g, -zgà, m. = mezg; tudi: mę̑zəg, Valj. (Rad); mézəg, kajk.-Valj. (Rad).
mȋta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
mravljȋnjak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.-Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
nȃdẹjati se, -dẹjem se, vb. impf. erwarten, hoffen, sich versehen, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); pridi na njega nesreča, katere se on ne nadeje ("nenadie"), Dalm.; nadejem se, da tudi ti bi se mu (temu kraju) kmalu privadil, Str.; — tudi: nadẹ̑jem in nadẹ̑jam se, kajk.-Valj. (Rad), in: nȃdẹjam se, Cv.
nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.-Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.-Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.-Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.-C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
naklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, das Compliment, Cig.; — 2) die Neigung, Mur., Cig. (T.), C.; podolžni n., die Längenneigung, Levst. (Cest.); — magnetni n., die magnetische Inclination, Sen. (Fiz.); — die Neigung (fig.), der Hang, Cig.; nakloni k dobremu, Valj. (Rad); — 3) die Art, der Modus (gramm.), Mur., Cig., Jan.; določni, pogodni (pogojni, Jan.), dovolilni, velelni n., die anzeigende, Bedingungs-, Zulassungs-, Befehlart, Levst. (Sl. Spr.); — tudi: náklon, Valj. (Rad).
nálog, -lǫ́ga, m. 1) die Auferlegung, Cig.; — die Aufgabe, C.; der Auftrag, Cig. (T.), Prip.-Mik., DZ., ogr.-Valj. (Rad); plačilni n., der Zahlungsauftrag, nk.; — 2) die Steuer, ogr.-C.; — 3) das Gießschaff, ogr.-C.; — tudi: nalòg, -lǫ́ga, Valj. (Rad).
namèt, -mę́ta, m. 1) das Aufgeworfene, das Angehäufte, Cig., Jan.; der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Valj. (Rad); — was das Wasser angesetzt hat, der Anwurf, Cig.; — der Straßenanwurf, der Schotter, C.; — ein gebahnter Weg, ogr.-C.; — 2) die Steuerauflage, der Aufschlag, DZ., Valj. (Rad); die Kriegscontribution, C.; — 3) pl. nameti, Winke, Fingerzeige, Mur., Jan.; namete dajati, Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — tudi: námet.
namišljénje, n. 1) die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Einbildung, kajk.-Valj. (Rad).
napòj, -pója, m. 1) das Getränk des Viehes, Mur., Cig., Jan., Nov.; kar se tekočega svinjam daje, Valj. (Rad); — 2) die Bewässerung, Levst. (Močv.); — tudi: nápoj, -pója, Valj. (Rad), Levst. (Močv.).
navȋst, f. der Neid, Mur., C.; njegova ljubezen naj bo duša vašega srca, da ne bo redilo v sebi nobene navisti, nobenega sovraštva, Škrb.-Valj. (Rad); — návist, ogr.-Valj. (Rad); — nam. nenavist.
nazlǫ̑ba, f. 1) = nazlob, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Drohung, Fr.-C.; — tudi: názloba, Valj. (Rad).
nemogǫ́čnost, f. 1) die Unmächtigkeit: zavoljo svoje slabosti in nemogočnosti, Guts. (Res.); — 2) die Unmöglichkeit, Škrb.-Valj. (Rad), kajk.-Valj. (Rad); n. mitnic dokazati, die Unthunlichkeit der Mauten nachweisen, Levst. (Pril.).
ničę̑murnost,* f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.-Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.-Valj. (Rad).
nǫ́ja, f. 1) die Noth, die Plage, Jan., M., Valj. (Rad); — 2) die Noth, die Nothwendigkeit, Valj. (Rad); Nam bit' je noja zjokanim, Npes.-Mik.; — pogl. nuja.
obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.-Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.-C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.-Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen (intr.), Ljubušnje (Goriš.)-Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn-Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.-Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občȋnstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
obetežáti, -ȃm, vb. pf. erkranken, ogr.-Valj. (Rad); obetę́žati, -ę̑žam, kajk.-Valj. (Rad).
obiljávati, -am, vb. impf. in Fülle vorhanden sein, ogr.-Valj. (Rad); — in Ueberfluss haben: o. s čim, ogr.-C., Valj. (Rad).
obȋłnost, f. die Reichlichkeit, die Fülle, der Ueberfluss, die Reichhaltigkeit; iz obilnosti srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, Mur., Cig., Jap.-Valj. (Rad); dobro je, če se ob obilnosti kaj za prihodne potrebe dene na stran, Ravn.-Valj. (Rad).
obličȃj, m. 1) das Gesicht, Mik., kajk.-Valj. (Rad); na obličaj natekniti korelek (larfo), LjZv.; — 2) die Form, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad), Zora.
obrẹ̑st, f. 1) der Vortheil, der Gewinn, Meg., Guts., Cig., Jan., C., Krelj-M.; veliko o. imeti od česa, Dalm.; dosti obresti najti, Kast.; — 2) der Zins, die Zinsen, Dict., Cig., Jan.; z obrestjo izterjati, Trub.; krivična o., der Wucherzins, Cig.; na obresti dati, verzinsen, C.; v o., z obrestjo posojevati, brez obresti posoditi, Ravn.-Valj. (Rad); nazaj dobiti svoje z obrestjo, Jap.-Valj. (Rad); nav. pl. obresti, die Zinsen, die Interessen, V.-Cig., Jan., nk.; zamudne obresti, Verzugszinsen, Cig., Jan., DZ.; obrestne obresti, die Zinseszinsen, Cig., Cel. (Ar.); — 3) der Finderlohn, Tolm.; — 4) o. iskati, Ursache zum Streit suchen, Händel suchen, Dol.-Cig., M., BlKr.; kaj obresti iščeš? = kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? Lašče-Erj. (Torb.).
ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.-Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἂτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
odréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen, verweigern; nič mu ne odreče; o. si kaj, sich Abbruch thun, Cig.; s sodbo komu kaj o., gerichtlich absprechen, Cig.; o. komu pokorščino, C., Škrb.-Valj. (Rad); — 2) widersprechen, leugnen, C.; v tem mu ni mogel odreči, Pohl. (Km.); Ko bosa bi v snegu za tabo pritekla, Besedo prvo bi zopet odrekla, Levst. (Zb. sp.); vsako odreče, er widerspricht allem, Z.; abschwören: s prisego kaj o., Cig.; — 3) antworten, erwidern, Cig., C.; v zobe odreči komu, Jap.-Valj. (Rad); Odreče mu besede te, Preš.; = o. se, erwidern: Ti se jim tako odreci, Npes.-Schein.; — 4) o. se česa, auf etwas verzichten, einer Sache entsagen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); o. se volitve, Levst. (Nauk); o. se vladarstva, službe, die Regierung, ein Amt niederlegen, Cig.; tudi: o. se čemu, Cig., Jan., nk.
ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.-Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec-C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče (Št.)-Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.-C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.-Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
omagováti, -ȗjem, vb. impf. ad omagati; 1) = premagovati: o. koga, überwältigen, Z.; o. se s kom, mit jemandem im Zweikampfe ringen, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) die Kräfte verlieren, im Erliegen, im Verfall begriffen sein; verschmachten; omagujem pod tvojo močno roko, Trav.-Valj. (Rad); ljudje in živina od vročine omagujejo, Ravn.-Valj. (Rad).
omədlováti, -ȗjem, vb. impf. 1) daran sein, die Besinnung zu verlieren: tako močno zdihujem in ječim, da skoraj omedlujem, Valj. (Rad); — 2) = omedlevati 2), moja duša omedluje po hiši gospoda, Trav.-Valj. (Rad).
opọ̑rək 2., -rka, m. 1) die Krause bei Kleidern, C.; — 2) das Gekröse (mesenterium), vzhŠt.-C.; tudi pl. oporki, C.; — 3) die Gebärmutter der Sau, vzhŠt.-C.; — 4) salo okoli slezene pri svinji, Valj. (Rad); — 5) svinjska kožica, ki se meče v sir, kateremu pravijo potem remenjak, Valj. (Rad); — 6) ein Lappen, am Schuh, woran die Schnalle oder die Schnur befestigt ist, Rez.-C.
oslobodíti, -ím, vb. pf. = osvoboditi, befreien, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad); o. ali oprostiti, Krelj; o. koga (se) česa ali od česa, jemanden (sich) von etwas befreien, ogr., kajk.-Valj. (Rad).
osramotíti, -ím, vb. pf. in Schande bringen, jemanden mit Schimpf bedecken; predrzna hči očeta in moža osramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — blosstellen, beschämen; jemlje dostikrat slabe orodi, da napuhneže osramoti, Ravn.-Valj. (Rad).
otę́ti, otmèm, vb. pf. 1) retten, befreien; o. koga lakote, Ravn.; o. koga pogube, o. hišo ognja, Cig.; o. koga smrti, Levst. (Nauk); o. koga iz plamena, Ravn.; o. koga iz nevarnosti, Cig.; o. se, sich retten; o. se z naglim tekom, Ravn.-Valj. (Rad); sich frei machen, sich befreien, Cig., Jan.; volkodlak se otme zverinstva, LjZv.; — 2) o. se, widerstehen: otme se mi (jesti, delo) = ogabi se mi, C.; — (pomni: praes. ótmem, Kras-Valj. [Rad]; otámem: to jo otame, jvzhŠt.).
otǫ̑čəc, -čca, m. dem. otok; 1) eine kleine Insel, Valj. (Rad); — 2) eine kleine Geschwulst, Valj. (Rad).
otòr, -tǫ́ra, m. 1) die Nuth, Mik.; — die Rinne in den Dauben, worin der Gefäßboden gesetzt wird, die Kimme, Cig., C., Valj. (Rad); dno v otore dejati, Cig.; — 2) der über den Boden ragende Rand eines Fasses, der Frosch, V.-Cig. (T.); — ótor, -tǫ́ra, Valj. (Rad); — prim. votor.
otrę́sati, -am, vb. impf. ad otresti; 1) abschütteln, abbeuteln; jablane, hruške o.; sadje o.; roso o. rožici, Čb.-Valj. (Rad); — z glavo o., den Kopf schütteln, Cig.; — o. predivo, den Flachs schwingen, Cig., Jan.; — 2) weg-, abzuschütteln suchen: jarem o., C., Ravn.-Valj. (Rad); (nam. odtresati).
ovȋnək, -nka, m. 1) die Windung (z. B. einer Straße); die Krümmung: na ovinku sva se srečala; der Umweg; po ovinkih hoditi; — der Umschweif; brez ovinka, Levst. (Cest.); (nav.) brez ovinkov, ohne Umschweife; — die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan.; — 2) der Schlich, die List: zaviti ovinki, Schönl.-Valj. (Rad); z ovinkom, schlau, Cig.; brez ovinkov in zvijač, Ravn.-Valj. (Rad).
pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
pinǫ́ža, f. der Bergfink (fringilla montifringilla), Cig., Valj. (Rad), Dol.; (tudi: pẹnǫ́ža, Levst. [Rok.], pnǫ́ža, Valj. [Rad]).
plámen, -mę́na, m. die Flamme; p. gnati, flammen, Cig.; s plamenom goreti, lichterloh brennen; plamen šviga kvišku; plamen polje, es lodert die Flamme, Cig.; — tudi: plamę̑n, Kast., Škrinj., Trav., Preš.-Valj. (Rad), Ig (Dol.); (plámən, -mna, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
plȃvar, -rja, m. 1) der Schwimmer, Cig., Jan., Nov.-C., Kr.-Valj. (Rad); plavár, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Floßknecht, Cig., C.; — 3) der Schwimmhund, der Pudelhund, ogr.-C.; — der Schwimmkäfer, Jan.
podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.-Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.-Valj. (Rad).
podsẹ̀k,* -sẹ́ka, m. der Grundbalken, der Grundbaum, die Grundschwelle (eines hölzernen Gebäudes, eines Dachstuhles), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Št.-C., ogr.-Valj. (Rad); podseki so položeni, Nov.; podseki, die Tragbäume des Tennebodens, Guts.; — tudi: pódsẹk, -sẹka in: pódsẹk, -sẹ́ka, Valj. (Rad), vzhŠt.
pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.-Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.-Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).
pokopalíšče, n. der Begräbnisplatz, der Friedhof, Guts., Mur., Cig., Jan., Jap., Valj. (Rad), nk.; tudi: pokopálišče, Schönl., ogr.-Valj. (Rad), Jsvkr.
polȋzək, -zka, m. 1) kake jedi to, kar se ne da z žlico pograbiti, ampak samo polizati, Valj. (Rad); — lahka jed, ki malo zaleže, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) der Tellerlecker, Valj. (Rad).
ponȃšati, -am, vb. impf. ad ponesti; 1) abwechselnd tragen und absetzen, Mik.; p. komu otroka, jemandem ein Kind tragen helfen, Npes.-Kres; — v rokah, v naročaju p. kaj, wiederholt etwas in den Händen, in den men tragen, kajk.-Valj. (Rad); — 2) p. se, agieren, gesticulieren, Cig.; — sich geberden, sich betragen, sich aufführen, Cig., Jan., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad), nk.; — gedeihen: naše sadje se dobro ponaša, Z.; — 3) sich brüsten, sich rühmen: p. se s čim, auf etwas stolz sein, Cig., Jan., C., nk.; — 4) p. se za koga, sich jemandes annehmen, Cig.; — 5) p. koga = oponašati, C.
poslȗšnik, m. 1) der Gehorchende, Valj. (Rad); der Unterthan, Bes., Let.; — 2) poslušník, der Zuhörer, kajk.-Valj. (Rad), nk.
posnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad posneti; 1) von der Oberfläche herabnehmen: p. smetano z mleka; pene, tolščo z juhe p.; — p. mleko, die Milch rahmen; — (Karten im Spiel) abheben, Cig., Jan.; — abfassen, abstoßen (z. B. mit dem Hobel): robove, ogle p., Cig.; p. robove na cestah, die Ränder abschärfen, Levst. (Cest.); — excerpieren (= Auszüge machen), Cig., Jan.; — entnehmen: iz tega posnemamo, nk.; — abstrahieren, Cig., Jan.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan.; p. rokopis, Cig.; nachahmen; p. koga, kaj; oni vas posnemajo, Škrinj.; p. čednosti, Škrb.-Valj. (Rad); pisatelj pisatelja praznoglavo posnemlje, Levst. (Zb. sp.); — p. nauke, die Lehren befolgen, C.; — p. po kom: kateri so na njega strani, po njem posnemajo, Škrinj.-Valj. (Rad).
posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.-Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče-Erj. (Torb.); — abheben (z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen (z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.-Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
postȃnək, -nka, m. 1) die Entstehung, der Ursprung, Mur., Cig. (T.); od postanka sveta, kajk.-Valj. (Rad); p. zemeljske površine, die Oberflächenbildung, Cig. (T.); — 2) die Weilzeit, die Pause, Cig., Valj. (Rad); brez postanka, ohne Unterlass, Cig., Krelj, DZ., ogr.-C.; prim. prestanek.
pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.-Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.-Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.-Erj. (Torb.), Tolm.-M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
potrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben verbrauchen, aufreiben, Cig.; — zermalmen, Cig.; — 2) brechen, beschädigen; bo pač kdo rad imel otroka, ki vse potare, Ravn.-Valj. (Rad); kolo se je potrlo, das Rad ist gebrochen; potrt (potren, Št.), gebrochen; — (moralisch) niederschlagen: to ga je zelo potrlo, ves potrt je; potrt, zerknirscht, Cig., Jan.; — ungiltig machen: pismo p., eine Urkunde umstoßen, BlKr.-M.; šego p., eine Sitte abbringen, C.
pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.-Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.-Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
prȃska 2., f. das Getöse, kajk.-Valj. (Rad); p. rožja, ogr.-Valj. (Rad); der Tumult (mit thätlichen Angriffen verbunden), M.; der Rummel, der Lärm, Cig., vzhŠt.; — das Scharmützel, Jan., nk.
pȓdež, m. 1) der Furz, Valj. (Rad); — 2) der Farzer, Valj. (Rad).
preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.
premišljávati, -am, vb. impf. = premišljevati; p. kaj, ogr., kajk.-Valj. (Rad); naj premišljava, kakor hoče, Erj. (Izb. sp.); — tudi: p. si od česa (= o čem) ogr.-Valj. (Rad).
premọ̑č, f. 1) das Vermögen, das Können, die Kraft, die Macht, ogr.-C.; poleg (nach) svoje premoči, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Überkraft, die Übermacht, Cig. (T.), C.; naturna, prirodna p., die unwiderstehliche Gewalt der Natur, die höhere Gewalt, DZ.; — tudi: prẹ́moč, ogr.-Valj. (Rad).
premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
prestopȃvəc, -vca, m. der Übertreter, Mur., C., ogr.-Valj. (Rad); — tudi: prestǫ́pavec, Ravn.-Valj. (Rad).
pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.-Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.-Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.-C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.
prę́za, f. 1) das Aufspringen der Leinsamenkapseln an der Sonne, Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Jagd nach Flöhen, Kr.-Valj. (Rad).
pribósti, -bódem, vb. pf. 1) durch das Hineinstechen (z. B. einer Nadel) befestigen; z iglo p. kaj, etwas annadeln, Mur., Cig.; k tlom pribosti koga s sulico, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) hervordringen: rožica iz popka pribode, Ravn.-Valj. (Rad).
pričestíti, -ím, vb. pf. communicieren (trans.), abspeisen: p. koga. ogr.-C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); p. vojsko, Zora; — p. se, das Sacrament des Altars empfangen, Jan., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
prigovȃrjati, -am, vb. impf. 1) zureden: p. komu; — 2) p. komu, čemu, Einrede thun, bemängeln, beanständen, Dol.-Cig., Jan., Zora; vsaki stvari prigovarja, BlKr., M.; koji prigovarja kojemu svetcu, prigovarja i meni, kajk.-Valj. (Rad); ako betežnik umre, prigovarjajo vračitelju, da ni pomogel, kajk.-Valj. (Rad).
prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.-Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.-Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.-C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.-C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).
príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.-Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilȋčnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.-Valj. (Rad).
pripovẹ̑st, f. 1) das Erzählte, die Erzählung; dve kratki pripovesti, ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Sprichwort, Meg., Alas., Mur., Dalm.; — tudi: prípovest, ogr.-Valj. (Rad), jvzhŠt.; pripọ̑vẹst, Dict.
privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.-Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.-Valj. (Rad).
prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.-Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.-Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
prostọ̑st, f. 1) die Freiheit, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Ravn.-Valj. (Rad), nk.; pesniška p., Jan.; p. dati komu, jemanden in Freiheit setzen, Cig.; p. od poštarine, die Portofreiheit, Levst. (Nauk); — prǫ́stost, Preš.; — 2) die Einfachheit, die Einfalt, Cig., (prǫ́stost) ogr.-Valj. (Rad); — die Plattheit, Cig.; die Gemeinheit, Cig. (T.).
proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad).
protȋvnik, m. der Gegner, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; protivník, ogr.-Valj. (Rad).
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).
ránčoha, f. der Halbstiefel, Mur., Kr.-Valj. (Rad); — iz nem. Randschuh (?), Valj. (Rad).
razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.-C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.-Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.-Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
razlíti, -líjem, vb. pf. auseinandergießen, allenthalben ausgießen; — ausschütten, verschütten; pol kupice vina r.; r. se, sich ergießen; žolč se mu je razlil, die Galle gieng ihm über; — razlẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad); -lẹję́m, ogr.-Valj. (Rad).
razlǫ́čenje, n. 1) die Trennung, (razločenjè) ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Unterscheidung, kajk.-Valj. (Rad).
razsvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, beleuchten; njegovo bliskanje razsvetli svet, Trav.-Valj. (Rad); r. se, licht werden; — erleuchten; r. človeku pamet; — beleuchten (fig.); aufklären; da vam vse bolj razsvetlim, Ravn.-Valj. (Rad).
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.-Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. (Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
rváti, rújem, vb. impf. 1) (mit der Wurzel) ausreißen, raufen; konoplje, lan r.; Lase si črne ruje, Preš.; — 2) r. se, raufen, sich balgen; otroci se rujejo, Dol.; s smrtjo se r., Krelj; — streiten, zanken; tudi se za to, kateri bi imel prvi biti, nemata rvati, Krelj; — 3) r. se (rovati se) = pojati se (o kobili), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — praes. rvȃm, Dol.; ŕjem, Gor., jvzhŠt.; tudi: rúvam, Valj. (Rad); rvèm, Jan., Mik., Valj. (Rad).
sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.-C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.-Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.-Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
səstáti, -stȃnem, vb. pf. 1) antreffen: s. koga (zestati), kajk.-Valj. (Rad); — 2) s. se, zusammenkommen, Jan., nk.; s. se s kom, (zestati se) kajk.-Valj. (Rad).
sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.-Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.-Valj. (Rad).
sȋt, m. die Binse (scirpus), Habd.-Mik., Cig., Jan., Valj. (Rad); — (tudi: sȋt, f., kajk.-Valj. [Rad]).
skončávati, -am, vb. impf. ad skončati; vollenden, Mur.; — ausführen, ogr.-Valj. (Rad); pred licem tvojim se naj sodba moja skončava, ogr.-Valj. (Rad).
sládnost, f. die Lust, die Wollust, Mur., Cig., Jan.; čast in sladnost, drugega niso poznali, Ravn.-Valj. (Rad); v sladnostih greha, Škrinj.-Valj. (Rad).
slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.-Cig., Jan., Met., Rog.-Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.-Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Litija; — tudi: slǫ̑v, Valj. (Rad).
slóva 1., f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.-C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.-Valj. (Rad).
smilováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich erbarmen, Krelj; s. se nad kom, ogr.-Valj. (Rad); smiluj se mene (ali: mi)! kajk.-Valj. (Rad).
smołníca, f. 1) der Kien, Jan., C.; die Kienfackel, Valj. (Rad); die Pechfackel, Cig., C.; — 2) ein mit Pech angefülltes Osterei, M.; — 3) der Krammetsvogel, Guts., C., Frey. (F.), Valj. (Rad); — 4) neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.); — 5) die Pechnelke (lychnis viscaria), Tuš. (R.), Josch; — 6) der Tegel (min.), h. t.-Cig. (T.).
snóbok, -bóka, m. = snubok, der Brautwerber, Mur.; v snoboke iti, eine Braut werben gehen, Mur., Valj. (Rad), SlGor.-C.; — gen. tudi: snóboka, Valj. (Rad).
sọ̑k 1., sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.-Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.-C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.-Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.-C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
spȃčka, f. 1) das Hindernis, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Ärgernis, C., kajk.-Valj. (Rad).
spȃka, f. 1) etwas Missrathenes, Missgestaltetes; die Missform, das Zerrbild, die Fratze, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Missgeburt, das Missgeschöpf; žena porodi strašno spako, Jsvkr.-Valj. (Rad); — das Scheusal; peklenske spake, Jsvkr.-Valj. (Rad); — 2) das Hindernis, die Störung, Mur., C.; spako in izgubo delati komu, LjZv.; — 3) das Ärgernis, Mur., C., ogr.-Mik.; — pogl. izpaka.
spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.-Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.-Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
spomẹ̑nək, -nka, m. = pomenek, die Besprechung, die Unterredung, Jan., Valj. (Rad); neke spomenke imata, C.; (tudi: spọ̑mẹnək, ogr.-Valj. [Rad]).
spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.-Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.-Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.-Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.-Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
sramotíti, -ím, vb. impf. Schande, Schimpf jemandem verursachen, ihn entehren, bloßstellen; svoj stan s., hudobni sam sebe sramoti, Dalm.-Valj. (Rad); otrok, kateri je svoji volji prepuščen, svojo mater sramoti, Škrinj.-Valj. (Rad); — beschimpfen, schmähen, Mur., Cig., Jan., nk.
stȃnək, -nka, m. 1) der Aufenthaltsort, ogr.-Valj. (Rad); die Behausung, die Wohnung, ogr.-C.; župni s., das Pfarrhaus, SlN.; — 2) der Standpunkt: solnce pride na najvišji stanek, ogr.-Valj. (Rad).
stéči 2., stéčem, vb. pf. 1) erreichen, erlangen, erwerben, gewinnen, Habd.-Mik., Jan., C.; s. si zasluge, Šol., SlN.-C.; ne bo dobrega konca stekel, er wird kein gutes Ende nehmen, Z.; (prim. hs. steći v istem pomenu); — 2) zusammenfließen, zusammenrinnen: voda na zemlji naj steče na en kraj, in prikaži se suhota, Ravn.-Valj. (Rad); — sich vereinigen: ošpice vkup steko, Kug.-Valj. (Rad); = s. se, Cig., Jan.; — sukno se v vodi steče (wird verdichtet), Z.; — 3) s. se, zusammenlaufen, sich versammeln, Prim.; otroci se v zbor steko, Levst. (Zb. sp.).
stəgnè, -gə̀n, f. pl. der Triebweg für das Vieh, gewöhnlich zwischen zwei Zäunen, Guts., Mur., Kor.-Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad), Svet. (Rok.); (sing. stegna, Mur., Mik.; stəgnà, Valj. [Rad]).
stískanje, n. 1) das Zusammendrücken, das Drücken; s. rok, das Händedrücken, Cig.; — das Pressen; — s. srca, die Beklemmung des Herzens, Cig.; — 2) das Geizen, die Knauserei; — 3) das Bedrücken; mene tvoje stiskanje ni podrlo, Valj. (Rad); — tudi: stiskȃnje, Valj. (Rad).
stǫ̑žnik, m. der Getreideharfenpfahl, Z., Mik., Burg. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); — tudi: stožník, Valj. (Rad).
studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
svaríti, -ím, vb. impf. 1) mit Worten ahnden, verweisen, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub.; svaril je njih nevero, Krelj; kaštigati ali s., Krelj; tvoja zapoved svari vse hudo, Kast.-Valj. (Rad); on nas za to svari, kar v srcu mislimo, Škrinj.-Valj. (Rad); — s. se s kom = kregati se, Trub., Dalm.; štirideset let sem se svaril z le-to žlahto, Trub.; — 2) mahnen, warnen; kolikokrat smo ga svarili, pa vse je bilo zastonj.
svẹ̑čar, -rja, m. 1) der Kerzengießer, Dict., Mur., Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); der Kerzenverkäufer, (svẹčár) Danj.-Valj. (Rad); — 2) svečarji = pevci, ki o svečnici pevat hodijo ter dari pobirajo, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).
svẹ́čən, -čna, m. = svečan, der Monat Februar, kajk.-Valj. (Rad); tudi: svẹčę̑n, gen. -čnà, ogr.-Valj. (Rad); — prim. sečen.
svę́tək, -tka, m. der Feiertag, der Festtag, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); v petek kakor v svetek, = alle Tage, C.; to obleko imam v petek in svetek, Lašče-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; k svetkom se preskrbeti z nastilom, BlKr.; pl. svetki = božični prazniki, C.; — tudi: svétək, Valj. (Rad).
svetína, f. 1) = svetost, Valj. (Rad); — 2) = svetinja 2), die Heiligenreliquie, Štrek., ogr.-Valj. (Rad).
svíbən, -bna, m. 1) = sviba, Mur., Cig., Valj. (Rad); — 2) der Monat Mai, Valj. (Rad); (prim. hs. svibanj).
ščəpə̀c 2., -pcà, m. 1) kake drobne stvari toliko, kolikor se je s tremi prsti zagrabi, die Prise; (tudi: ščépəc) š. tobaka, Cig., Jan., Dol., Soška dol.-Erj. (Torb.); — 2) pl. ščépci, alle Fingerspitzen einer Hand zusammengehalten, kajk.-Valj. (Rad); — die Finger, Habd.-Mik.; dušice, iz peklenskega lovca ščepcev oslobojene, kajk.-Valj. (Rad); — 3) die Pinzette, Jan. (H.).
šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.-Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.-Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.-C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.-Valj. (Rad).
škrábati, -bam, -bljem, vb. impf. kratzen, schaben, nagen, Cig., Jan., Levst. (Rok.), ogr.-Valj. (Rad); miši škrabajo, Ljub.; s peresom š., Cig.; golob ne grize, ne škrablje, ogr.-Valj. (Rad); š. se po glavi, C.; — raspeln, V.-Cig.
štimȃnje, n. 1) das Meinen, das Dafürhalten, (štímanje) ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Achtung, die Hochschätzung, Mur., Rog.-Valj. (Rad); — 3) das Lieben, das Verliebtsein.
štòrg, štórga, m. 1) ein alter, hohler Baum, Valj. (Rad); — 2) die Baumhöhle, Valj. (Rad).
šútati, -am, vb. impf. spähend oder lauernd schleichen: š. za kom, jemandem nachstellen, ogr.-Valj. (Rad), Zora, Npes.-Vraz; pajek za muhami šuta, ogr.-Valj. (Rad).
švę́lja, f. 1) die Näherin, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); — 2) neka riba, (švẹ̑la) Valj. (Rad).
tę̑g, tẹ̑ga, tegȃ, m. 1) der Zug: na eden teg (roke), ogr.-Valj. (Rad); — die Linie, ogr.-C.; — 2) das Tagewerk, Jan., C.; — 3) die Last, C.; — 4) das Getreide, Habd.-Mik., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Svet. (Rok.), BlKr., Cig., Jan.
tę́kniti, -nem, vb. impf. (pf.) günstigen Erfolg haben, gedeihen; delo mu tekne, Škrinj.-Valj. (Rad); wohl bekommen; jed mi tekne; ausgiebig sein; veliko jẹ́, pa mu nič ne tekne; — t. v prid, zum Nutzen gereichen, C.; t. k zdravju, Kug.-Valj. (Rad).
trȃk, trȃka, trakȗ, m. 1) das Band, s trakom zavezati; trakovi na klobuku, na zastavi; — die Borte, C.; — t. zavleči bolnemu živinčetu (das Eiterband einziehen), Strp.; — 2) das Pfropfreis, V.-Cig., C., Gor.; — 3) der Halszapfen des Schweines, C.; — 4) der Strahl, Mur., Guts.-Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.); solnce strelja zlate trake, ogr.-Valj. (Rad); pusti eden trak svoje svetlosti v mojo dušo! ogr.-Valj. (Rad); solnčni t., Zv.; — 5) živi t., der Bandwurm, Z.
trápljenje, n. das Martern, das Quälen, C., kajk.-Valj. (Rad); tudi trapljénje, kajk.-Valj. (Rad).
trȃtnica, f. 1) das Rasenstück, der Rasen, Mur., ogr.-Valj. (Rad); — 2) das Wasser zur Bewässerung der Wiesen, Jan.; — 3) das Rispengras (poa pratensis), Cig., Nov., Glas., Vrt.; — = tratinščica, das Gänseblümchen, vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad).
trobẹlíka, f. 1) das Rohr, M.; — 2) der Wasserschierling (cicuta), Guts.-Cig., Mur., Jan., M., C., Valj. (Rad); = velika t., Tuš. (R.); — mala t., die Hundspetersilie (aethusa cynapium), Tuš. (R.); — = divji bezeg, der Waldholunder, Št.-Cig.; — trobẹ́lika, Valj. (Rad).
trọ̑jstvọ, n. die Dreiheit, Valj. (Rad), Cv.; tudi: trojstvọ̀, Valj. (Rad).
tújščina, f. 1) = tujina, die Fremde, Cig., Valj. (Rad); — 2) das Fremde, C.; eine fremde Sprache, nk.; — die Fremdenherrschaft, Ravn.-Valj. (Rad).
ugȃjati 2., -am, vb. impf. ad ugoditi; 1) genehm sein, gefallen, Cig., Jan., nk., kajk.-Valj. (Rad); — dienlich sein, wohl bekommen, nützen, Cig., Jan.; — 2) zu Gefallen sein, willfahren, Cig., Jan., ogr.-M., C.; sreča mu ugaja, das Glück ist ihm günstig, C.; — telu u., dem Leibe fröhnen, kajk.-Valj. (Rad); — u. si, es sich seinem Wunsche gemäß machen, es sich bequem machen, Vrt., Lašče-Levst. (Rok.).
uglèd, -glę́da, m. 1) das Erblicken, Kr.-Valj. (Rad); — 2) die Ansicht, der Anschein, C.; — 3) = veljava, das Ansehen, kajk.-Valj. (Rad), Cig. (T.), nk.; trošiti za zunanji u., Zv.; — 4) nam. ogled, die Schau, BlKr.
ulǫ̑gi, m. pl. die Gicht, das Podagra, Habd.-Mik., C., kajk.-Valj. (Rad); tudi: úlogi, Valj. (Rad).
užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.-Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.-Valj. (Rad).
valjȃvka, f. 1) die Wälzerin, Valj. (Rad); — 2) die Walkmühle, V.-Cig., Gor.; — 3) die Walze, Valj. (Rad).
vánjkuš, m. = vankuš, vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: vȃnjkuš, Valj. (Rad).
vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.-Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.-Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.-Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.-Raič (Nkol.).
velẹ́vati, -am, vb. impf. befehlen, heißen; stori, kar ti velevam, Rog.-Valj. (Rad); drugim dobro delati nam veleva, Ravn.-Valj. (Rad); Horaci dulce et utile veleva, Preš.; Svet' Gregor veleva Kožuhe kupit', Npes.-K.
verúga, f. = veriga: 1) die Kette, Habd.-Mik., Guts., Mur., Ravn.; — 2) der Kettenring, kajk.-Valj. (Rad); — 3) der Thürriegel, Habd.-Mik.; = pl. veruge, Valj. (Rad).
vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
vẹ̑trnica, f. 1) die Windfahne, Cig., Jan., Cig. (T.), Hip. (Orb.); der Wetterhahn, Jan.; — 2) der Fächer, Dict., Mur., Cig., C., nk.; — 3) das Segel, ogr.-C.; — 4) der Flügel an einer Windmühle, Mur., Cig., Jan.; vetrnice suhega mlina, ogr.-Valj. (Rad); an einer Klappermühle (klopotec), Valj. (Rad); — die Windmühle selbst, Jarn., V.-Cig.; — die Getreidereinigungsmaschine: na vetrnico žito usipati, Ravn. (Abc.); — der Windfang, bes. der Windfang am Blasbalg, Cig.; — 5) das Ventil, V.-Cig.; — 6) der Fensterladen, Koborid-Erj. (Torb.); pl. vetrnice, die Jalousien, Cig.; = vetrnice na faflje, Gor.; — 7) die Klappe am Taubenschlage, Cig.; — 8) vetrnice, die Strohflechten an den Eckfirsten des Strohdaches, Cig., C., Dol.; — 9) ein besonderer Schmerz in den Gelenken, eine Art Rheumatismus, Mur., C.; — 10) die Windpocke, die Windblatter, C.; — 11) das Windröschen (anemone), Jan., Erj. (Ž.), Vrt., Nkol.; — der Backenklee (dorycnium herbaceum), Rodik-Erj. (Torb.).
vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.-Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič (Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.-C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.-Valj. (Rad).
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
vlẹ̑k, m. 1) der Zug, Guts., Cig., ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) eine Vorrichtung zum Ziehen: übhpt. die Maschine, ogr.-C.; potoci gonijo kola mlinov in vlekov, ogr.-Valj. (Rad); — 4) das Gereiß: reč ima vlek, vlek je za njo, die Sache findet reißende Abnahme, ist sehr gesucht, C.; vlek je za-me, man reißt sich um mich, C.; — der Zank, V.-Cig.; — 5) die Schleppe (am Kleide), Jan.
vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.-M., Prip.-Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
vrtę̑lj, m. 1) eine Vorrichtung bei Zaunöffnungen, um das Eintreten des Viehes zu verhindern, das Drehkreuz, Mik.; — 2) der Zwirl der Drechsler, Mik.; — 3) = prednji oplen, der vordere Kipfstock beim Wagen, (vrtel) C., vzhŠt.; — 4) der Wirbelwind, (vrtel) ogr.-C., Valj. (Rad); — 5) der Wirbel am Kopfe, Valj. (Rad); — (pisava te besede ni gotova).
zadẹ̑va, f. 1) das Hindernis, Let., Valj. (Rad); zadevo imeti, verhindert sein, C.; zadeve ali zapreke delati, Levst. (Nauk); zádẹva, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Sache, um die es sich handelt, die Angelegenheit, das Interesse, Cig., Jan., nk.; kupčijske, občinske, domače zadeve, nk.
zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; (fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.-Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.-Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.-Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.-C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.-Valj. (Rad).
zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.-Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.-Valj. (Rad).
zalȃzovavəc, -vca, m. der Nachschleicher, der Nachsteller, Škrinj.-Valj. (Rad); zalazovȃvəc, Ravn.-Valj. (Rad).
zapìs, -písa, m. die Aufschreibung, die Vormerkung, Cig., Jan.; übhpt. etwas Aufgeschriebenes, Valj. (Rad); — zapisi, Memoiren, Cig. (T.); — die protokollarische Aufnahme, Cig.; z. za mrličem, die Todfallsaufnahme, Cig.; zapisi, die Protokolle, C.; — das Recept, Cig.; — die Einschreibung, die Eintragung, Cig., Jan.; — die Verschreibung, Cig., Jan.; kar ženin nevesti zapiše, die Widerlage des Bräutigams, (zápis) BlKr.; — das Legat im Testament, Valj. (Rad).
zapȋsək, -ska, m. das Aufgeschriebene; die Anmerkung, die Notiz, der Vermerk, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; zapiski, Memoiren, Cig. (T.); — das Eingeschriebene; die Liste, das Verzeichnis, das Register, Cig., Jan., Valj. (Rad), nk.; — das Recept, Mur., C.; die Verschreibung, kajk.-Valj. (Rad).
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče-Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.-Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.-Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).
zatȋrati, -am, vb. impf. ad zatreti; 1) vertilgen, ausrotten, vernichten; z. mrčes; bog zatira oskrunitelje svoje cerkve, kajk.-Valj. (Rad); — verheeren, Cig.; toča polja zatira, kajk.-Valj. (Rad); — abschaffen: navade, praznike z., Cig.; — z. se, sich abtödten, Cig.; — 2) bedrücken, bedrängen, verfolgen; z. podložnike, ljudstvo, uboge, pravico.
zatrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. vertilgen, ausrotten; z. mrčes; z. plevel, Cig., Goriš.-Erj. (Torb.); — vernichten; ti zatareš človeka, Travn.-Valj. (Rad); z. se, zugrunde gehen, Lašče-Levst. (M.); — unterdrücken; vero z.; kratko bolezen zdravnik zatere, Škrinj.-Valj. (Rad); — verwüsten, verheeren, Cig.; — abtödten: želje z., Cig.; — abschaffen: razvade, praznike z., Cig.
zavẹ̑tje, n. der Schutz gegen den Wind; ein windsicherer Ort; drevo stoji v zavetju; — die vom Wind abgewandte Seite des Schiffes, das Lee, Cig.; — (fig.) die Zuflucht, der Zufluchtsort; z. grešnikov; pravičen človek ima zavetje v smrti, Ravn.-Valj. (Rad); — to je zdaj v zavetju (= na varnem), Svet. (Rok.); — der Schutz; zavetja iskati pri kom; v zavetje ptičem, koristnim zemljedelstvu, imamo zakon, Levst. (Nauk); — zavẹtjè, kajk.-Valj. (Rad).
zavę̑zək, -zka, m. 1) das Zugebundene: der Merkknoten am Tüchel, Mur.; das in der Tüchelecke Eingebundene, Mur.; — der Bindeknoten: vreča ima tri zavezke (ist an drei Stellen zugebunden), C.; — 2) das Paket, DZ.; — 3) = zaveza, das Bündnis, das Verhältnis, C., kajk.-Valj. (Rad); tudi závezək, ogr.-Valj. (Rad).
zbúrkanje, n. die Erregung, der Aufruhr, C.; z. morsko, kajk.-Valj. (Rad); z. srca, die Unruhe des Herzens, kajk.-Valj. (Rad); — (nam. vzb-).
zdẹ̑nje, n. 1) der Schein, C.; — 2) das Dafürhalten, C.; — der Dünkel, Mur., C., ogr.-Valj. (Rad); — hoffärtiges Gebaren, Štrek.; — zdénje, Valj. (Rad).
zmȃzək, -zka, m. 1) die Schmiere, Mur., C., vzhŠt.; kolni z., die Wagenschmiere, Danj. (Posv. p.); — die Salbe, Valj. (Rad); — ein Stückchen Schmierfett (z. B. für Stiefel), Levst. (M.), Dol.; der Schmierpatzen, SlGor.-C.; — 2) die Patzerei, Jan.; — der Klecks, Valj. (Rad); — 3) etwas Zusammengeschmiertes, eine schlechte Schrift, der Wisch, Cig.
znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.-Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.-Valj. (Rad).
zórja, f. = zarja, die Morgenröthe, Mur., Cig., C., Krelj, Štrek., Npes.-Vraz, kajk.-Valj. (Rad); — übhpt. jede Röthe am Himmel, Mur.; — tudi: zǫ̑rja, ogr.-Valj. (Rad).
želẹ̑nje, n. das Wünschen, das Verlangen, Cig., Jan., M., ogr.-Valj. (Rad); ž. po bogastvu, Krelj; — želénje, Valj. (Rad).
želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.-Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.-Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad), ob gorenji Soči-Glas.).
potȃč, m. das Rad, Mur., C., Danj. (Posv. p.), ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.
prebiráč, m. 1) kdor kaj prebira, der Klauber, Cig.; — kdor si rad jedi prebira, der Kostverächter, Cig.; prebirač najde otirač, Npreg.-Valj. (Rad); — 2) = prebiralnik, der Blättermagen, der dritte Rindsmagen, C.
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. (Glas.).
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče-Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.-Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
líza, f. kdor rad liže, der Lecker, Valj. (Rad); — der Schmeichler: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, UčT.
lopátən, -tna, adj. Schaufel-: lopȃtnọ kolo, ein unterschlächtiges Rad, Cig. (T.).
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.-Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.-Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.-Valj. [Rad]).
podkolíšče, n. das Gerüst, worauf ein Rad liegt, der Radstuhl, Cig.
polẹgáč, m. človek, ki rad polega, der Bärenhäuter, Cig., Valj. (Rad).
polẹ́gavəc, -vca, m. kdor rad polega, der Lieger, der Faulpelz, Jan., Valj. (Rad).
popijȃvəc, -vca, m. kdor rad popija, der Säufer, Cig., C., Ravn.-Valj. (Rad).
posnẹ̑mavt, m. kdor rad vrhnje z mleka posnema in je, Valj. (Rad).
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
zapẹ̑njanik, m. der Sperrkegel an Räderwerken, ein Rad damit zu sperren, (zapenjenik) V.-Cig.
zatȋka, f. 1) der Stöpsel, Cig.; — 2) = klinček, s katerim se kamba pri jarmu zatakne, da iz njega ne zdrsne, Notr., Polj.; — 3) der Riegel, Jan.; — 4) das Sperrholz in den Mühlen, ein Rad stehen zu machen, Cig.; — 5) das Steckenbleiben des Fadens beim Nähen, Gor.-DSv.
ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).
ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).
akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.
aldomáš, m. ein Geschenk, besonders an Getränk, den Arbeitern nach vollendeter Arbeit gegeben, Habd., vzhŠt.-C., kajk.-Valj. (Rad); — iz magy. áldomás, Mik. (Et.); prim. likof.
áldov, m. das (unblutige) Opfer, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. áldó, Mik. (Et.).
aldováti, -ȗjem, vb. impf. opfern, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad).
áldovnik, m. der Opferer, ogr.-Valj. (Rad).
almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.-Valj. (Rad).
ȃndrkva, f. = redkev, Valj. (Rad).
ápa, m. = japa, ogr.-Valj. (Rad).
apnár, -rja, m. der Kalkbrenner; der Kalkhändler; tudi: ȃpnar, Valj. (Rad).
árnož, m. der Harnisch, Jan., Trub., Krelj, Dalm.; — der Brustlatz, Mur., Valj. (Rad); — prim. srvn. in tirol. harnasch, it. arnese, C.
ȃržat, m. = aržet, Valj. (Rad).
ȃtək, -tka, = ata, C., Bes., Št.-Valj. (Rad).
bȃbəc, -bca, m. 1) = babež, Valj. (Rad); — 2) die Puppe, Rez.-Baud.
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
bȃbnik, m. 1) der Weibernarr, Mur., Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) der quirlförmige Salbei (salvia verticillata), Medv. (Rok.).
bȃčəc, -čca, m. dem. bak, Valj. (Rad).
bȃčva, f. 1) das Fass, Meg.-Mik., Valj. (Rad); das Oelfass, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 2) der Bottich, Cig.; — prim. bečva.
bȃguš, m. der in der Pfeife zurückbleibende, feuchte Tabak, kajk.-Valj. (Rad); — prim. baga.
baháčək, -čka, m. junger Prahlhans, Valj. (Rad).
báhavəc, -vca, m. der Prahlsüchtige, der Maulheld, Mur., Jan.; tudi bahȃvec, Valj. (Rad).
bahorȋja, f. die Zauberei, kajk.-Valj. (Rad).
bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
bàk, báka, m. der Widder, der Leithammel, Danj., ogr.-Valj. (Rad).
bakàn, -ána, m. der Widder, Valj. (Rad); — prim. bak.
balǫ̑nək, -nka, m. dem. balon, Valj. (Rad).
báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
baníca, f. die Frau des Banus, Z., Valj. (Rad).
bantováti, -ȗjem, vb. impf. = žaliti, ogr.-Valj. (Rad); (bantúvati, C.); — prim. magy. bantani, Mik. (Et.).
baratáti, -tȃm, vb. impf. 1) = barantati, Mur., Levst. (Rok.); — 2) barȃtati, -ȃčem = ravnati, umgehen, verfahren, Mur.; jednako barače se s krščanstvom, ogr.-Valj. (Rad); — iz it. barattare, tauschen.
bȃrda, f. neka sekira, C., ogr.-Valj. (Rad); — prim. srvn. barte, kor.-nem. partn, f. großes Hackmesser.
bártolščica, f. neka hruška, Valj. (Rad).
baržȗn, m., Guts., Mur., C., Valj. (Rad), pogl. baršun.
bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
bȃtic, m. = batec, Habd.-Mik., kajk.-Valj. (Rad).
batrȋtelj, m. der Aufmunterer, kajk.-Valj. (Rad).
batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.-Valj. (Rad).
bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
bávtara, f., Cig.; hlače na bavtaro, Valj. (Rad); pogl. baltora.
bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.-Valj. (Rad), nk.
bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.-Valj. (Rad).
bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.-Valj. (Rad); — schwätzen, C.
bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
bẹlák, m. 1) weißes Schwein, Dalm.-Valj. (Rad); — 2) der Weißstein, Cig. (T.).
bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).
bẹlȋtnica, f. = belitnjak, kajk.-Valj. (Rad).
bẹlȋtnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
bẹlǫ̑ča, f. = belota, kajk.-Valj. (Rad).
beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).
beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).
beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
beračǫ̑n, m. der Bettler (zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
bę̑rba, f. die Weinlese, C., Valj. (Rad), DZ.; iti v berbo, LjZv.
béreg,* m. = berek, C., Valj. (Rad).
bérek, m. der Morast, C., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. brati.
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.-Valj. [Rad]).
bẹsnǫ̑ča, f. = besnoba, Cig., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad).
bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.-Valj. (Rad).
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.-M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče (Goriš.); — 2) die Fuge (z. B. im Bretterboden), Rib.-M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.-Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.-Valj. (Rad).
bȋbra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.-Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), Bas.
bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
bȋčnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.-Valj. (Rad).
bȋjəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.-Valj. (Rad).
bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).
bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.-Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir-Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.-C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče-Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
bíla 1., f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.-Mik., Kr.-Valj. (Rad); — prim. bil.
bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
bȋłka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
birȋčka, f. das Weib des Gerichtsdieners, Kr.-Valj. (Rad).
bȋrka, f. = ovca, ogr.-Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.
bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. birus.
bistrǫ̑ča, f. = bistrost, ogr.-Valj. (Rad).
bìt, -tà, m., Cig., Jan., Valj. (Rad), C., pogl. bat, bet.
bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
bívolica, f. die Büffelkuh, Mur., Cig. (vívolica, ogr.-Valj. [Rad]).
blagohlę́pnost, f. die Habsucht, kajk.-Valj. (Rad).
blagoslávljati, -am, vb. impf. ad blagosloviti; segnen, weihen, einweihen, Cig., Jan., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), nk.
blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).
blȃgva, f. der Pfefferschwamm (agaricus piperatus), Mur., Cig., Jan.; der Röhrenpilz (boletus), Št., kajk.-Valj. (Rad).
blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina-Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras-Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
blázən, -zni, f. der Frevel, Mur.; (tudi: blázən, -zna, m., Valj. [Rad]).
blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
blȃznik, m. 1) der Irrsinnige, C., Levst. (Nauk), Let.; — 2) der Gotteslästerer, der Frevler, Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).
blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.-Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.-Mik. (Et.).
bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).
blẹ̑dəc 2., -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).
blẹdǫ̑ča, f. = bledoba, Cig., Valj. (Rad).
blẹdọ̑st, f. die Blässe; (blẹ́dost, kajk.-Valj. [Rad]).
blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).
bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.-Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
blȋtva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.-Valj. (Rad).
blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).
blȋžati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.-Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.-Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.
blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.-Valj. (Rad).
bobȋčək, -čka, m. = bobič, Valj. (Rad).
bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).
bobovníca, f. das Bohnenstroh, Mur., Valj. (Rad).
bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
bodečíca, f. das Seitenstechen (pleuritis), Valj. (Rad).
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
bȏdkati, -am, vb. impf. kleine Stiche machen, Valj. (Rad).
bogatȃj 1., m., Pohl.-Valj. (Rad), LjZv., pogl. bogatej.
bogȃtuš, m. = bogatuh, kajk.-Valj. (Rad).
bogčarȋja, f. coll. die Armen, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
bọ̑gəc 1., -gca, m. dem. bog; 1) der liebe Herrgott; — das Crucifix; — 2) der Götze, Habd.-Mik., C., ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriš.-Erj. (Torb.).
bọ̑gək, -gəka, m., C., Valj. (Rad); pogl. 1. bogec.
bogíca 1., f., nam. božica, = boginja, Guts., C., ogr.-Valj. (Rad).
bogíca 2., f. die Bettlerin, kajk.-Valj. (Rad); — prim. 2. bogec.
bogínja, 1) die Göttin; on je boginjo vprašal in ne vprašal Gospoda, Dalm.; bọ̑ginja, Preš.; — 2) die Wahrsagerin, Mik.; — 3) neka gosenica, Ravn.-Cig.; (prim. bohinja, neka gosenica zelena z rožičem, Kr.-Valj. [Rad]).
bogorodíca, f. die Gottesgebärerin, Jan., Vrt., kajk.-Valj. (Rad).
bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.
boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.-Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.
boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.-Valj. (Rad).
bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).
bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.-Valj. (Rad), nk.
bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.-Valj. (Rad).
bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.-C., Valj. (Rad); — iz magy.
bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. (prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.-Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.-Let.; — der Schmerz, ogr.-Valj. (Rad), Danj.-M.
bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.-Valj. (Rad).
bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.-Valj. (Rad); — prim. it. volta.
bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.-Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).
bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
borȋvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).
borovíca, f. = brina, Št.-Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora-Zora.
borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).
bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.-Valj. (Rad).
botrínja, f. 1) = botra, Dict.-Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.-Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
bǫ́žati (dodatek k slovarju), dodaj v 1. v.: tudi: bǫ̑žam, Valj. (Rad).
božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.-Valj. (Rad).
božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).
bračíca, f. = beračica 1), Valj. (Rad).
bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).
brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).
brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.-Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
brȃn, m. 1) = bran, f. 1), Valj. (Rad); — 2) = jez: Srdita črez branove stopi, Greg.; b. postaviti žugajoči reki, Jurč.
branȋtelj, m. der Vertheidiger, der Schirmer, Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — der Schutzherr, Krelj.
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
bratȋčna, f. des Bruders Tochter, die Nichte, Habd., Hip. (Orb.), Jan., C., kajk.-Valj. (Rad).
brȃtja, f. coll. die Brüder, ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad), BlKr.
brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad).
brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.-Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini-Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
bravę̑tina, f. das Schöpsenfleisch, Valj. (Rad).
brázdati 1., -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).
brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
brbljìv, -íva, adj. plapperhaft, Valj. (Rad).
brbljȋvəc, -vca, m. der Plapperer, Valj. (Rad).
brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
brbotljȋvəc, -vca, m. der Stammler, Valj. (Rad).
brbȗnək, -nka, m. die aufsteigende Wasserblase, Cig., C., Valj. (Rad).
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
bȓdokva, f. der Salat (lactuca), Valj. (Rad).
brẹgáča, f. das Hügelchen, unbedeutender Berg, M., C.; krt napravi na dan tristo bregač, Št.-Valj. (Rad).
brẹgúlja, f. = bregovnica, Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad), Erj. (Rok.).
bremę̑nce,* n. dem. breme, kleine Last, M.; (bremę́nce, Valj. [Rad]).
brenkáč, m. 1) der Klimperer, Cig.; — 2) der die aufgeackerten Erdklumpen zerschlägt, Kr.-Valj. (Rad).
brẹ̑st 2., m. die Balzzeit, Cig., Valj. (Rad); — nam. mrest.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 4920 zadetkov.