radikálec -lca m (ȃ)
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
polovíčar -ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar;
očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad) opravlja površno, slabo: ne dajaj popravljati aparata temu polovičarju;
kot mojster, organizator ni polovičar 3. pravn., nekdaj polgruntar, polzemljak: doma so bili polovičarji;
gruntarji in polovičarji 4. v stari Avstriji kovanec v vrednosti pol krajcarja: na mizo je vrgel tri polovičarje;
krajcarji in polovičarji
♦ čeb. panj s premičnimi sati, ki ima samo plodišče