radikálec -lca m (ȃ)
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
jakobínec -nca m (ȋ)
1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev; jakobinci in žirondisti
2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki
radikál -a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren1:
izračunati radikal 3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo