radọ̑st, f. die Freude, die Fröhlichkeit, die Wonne, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), nk.; — navadneje: rádost, Valj. (Rad).
dẹčȋnski, adj. 1) = dečinji 1): d. penezi, Pupillengelder, C.; — 2) kindisch, Mur., Cig. (T.); pustne veselice so bile izprva dečinska, kesneje razuzdana radost, Navr. (Let.).
mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.
radošča, f. = radost, ogr.-C.