osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič (Let.), SlN.-C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič (Let.); — prim. sposoben.
poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič (Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.-Cig., Slom.-C., nk.; (po nem.).
sámič, adv. nur, bloß, C., Raič (Slov.), Zora, ogr.-Raič (Let.); s. eden, nur einer, vzhŠt.-C.
vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.-Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič (Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.-C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.-Valj. (Rad).
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
bíncniti, bȋncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič (Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
bȋnəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn-Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič (Let.).
bȋngolice,** f. pl. = gosli, Raič (Let. 1878., 190.).
blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič (Let.).
bliskȃnica, f. der Blitz, ogr.-Raič (Nkol.).
bodǫ̑čnik, m. das Futurum (gramm.), Raič (Let.).
cmážiti, -im, vb. impf. schmoren, braten, Raič (Let.); — prim. češ. smažiti.
četrtȋnski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič (Let.).
čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.-C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.-Raič (Nkol.); v pesmih se č., ogr.-C.
črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
čubẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, C.; hram (župnikov) čubi v neki dniki, Raič (Nkol.); — pogl. čobeti.
dẹlę̑žje, n. das Particip, Cig., Raič.
dobrȋčnik, m. gutmüthiger Mensch, Raič (Let.), SlN.
dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič (Let.).
dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
donȃšati, -am, vb. impf. ad donesti; zubringen, Cig., Jan.; — bringen, eintragen, tragen, Cig., Jan., Dol.; — mit sich bringen: red bi donašal, Raič (Let.).
dostovę́rən, -rna, adj. glaubwürdig, Cig., Jan., Raič (Slov.); — stsl.
dovẹ́dnost, f. das Bewusstsein, C.; narodna d. prostega seljaštva, Raič (SlN.).
dovǫ́lje, adv. = dovolj, C., Raič (Slov.).
drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič (Let.).
drǫ́səlj, -slja, m. = dreselj, dresen, C., ogr.-Raič (Kol.).
drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
drvotòn, -tǫ́na, m. der Platz, wo Holz gespalten wird, die Holzlege, C., Valj. (Rad); (drvóton), Mur.; (drvotan), ogr.-Raič (Nkol.).
držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
dúkəlj, -klja, m. hoher, oben verengter Topf (Milchtopf), Mur., vzhŠt., ogr.-C., Raič (Let.); großer Trinkbecher, ein Humpen, vzhŠt.-C.; — "kar nima pravilne oblike, bodi si posoda, bodi si človek", Valj. (Rad).
dvǫ́jščina, f. der Zweifel, Raič (Let.); na dvojščini biti, im Zweifel sein, Z.; — prim. dvojina 3).
esi, adv. = sem (hieher), ogr.-Mik., Raič (Let.).
fegəc, -gca, m. nekak stroj, ki se vrti kakor klopotec, pa ne klopoče, Raič (Let. 1878, III. 72.); — prim. migljec.
fegetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = migetati, Raič (Let.).
gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
gárice, f. pl. dem. gare; 1) ein leichter Leiterwagen, Fr., SlGor.-C.; — 2) die Wagenleiter, Mur., Cig., Raič-C., vzhŠt.
glasovȋtnik, m. berühmte Person, die Celebrität, Raič (Let.).
glumíšče, n. die Schaubühne, das Theater, Cig. (T.), Raič (Let.), Zora; — hs.
gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič (Let.).
gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
grebę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = grebenati: pren. g. koga za hrbtom, verleumden, Raič (Let.).
grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
guráča, f., nam. igrača, Mur., C., vzhŠt.; latinščina mu je bila gurača, Raič (Let.).
hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje-Raič (Let. 1878, II. 189.).
halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič (Let.).
hiljáča, f. = hilj, Z., Ist.-Raič (SlN.).
híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hȋšni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.-C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.-C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
hodník 1., m. 1) = hodec, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Fußsteig, (hǫ̑dnik) Notr.-Erj. (Torb.); — das Trottoir, C.; — der Gang (am oder im Hause), C.; po hodnikih halabučiti, Raič (Let.).
hohljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rauschen: reka hohlja v morje, Raič (Slov.); — 2) h. se, laut lachen, Cig.
hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
ȋndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.-Raič (Kol.).
izkvárjenost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Raič (Let.).
izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič (Let.).
iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.-Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič (Glas.).
izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel (math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
izpremíniti, -mȋnem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.-Kres.
izprevȃjavka, f. die Begleiterin, Mur., Raič (Let.).
izȗm, m. = izumek, Raič (Let.), Bes.
izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič (Let.).
izvȋrnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič (Let.); — das Original, Zora.
izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič (Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
jálnọ, adv. = menda, C., ogr.-Raič (Nkol. 1868. 66.); — prim. javalne.
jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič (Let.); der Commentar, Bes.
jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič (Let.).
ję́drn 1., adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič (Let.).
jelìč 1., -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.-Raič (Nkol. 1868. p. 56.)).
jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič (Let.).
káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. (vzhŠt.)-Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.-C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič (Kol.).
kdẹ̑kdẹ, adv. = tu in tam, Raič (Slov.).
kočeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Nomadenleben führen, nomadisieren, kočujoč, nomadisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič (Slov.), SlN.; — po rus.
kokošínji, adj. Hennen-, Mur., Raič (Let.).
kółcati, -cam, vb. impf. 1) schlagen: srce kolca, Raič (Let.); — 2) kolca se mi, ich habe den Schluchzen (das Schlucksen); kolca se mi: nekdo na-me misli; po tem se nikomur ne bo kolcalo, darnach wird kein Hahn krähen, Cig.
kórčič, m. = kebel, ogr.-Raič (Kol.).
koreníčiti, -ȋčim, vb. impf. wurzeln, seine Wurzel haben, Z., Raič (Let.).
kórica, f. dem. kora; 1) das Rindchen, Cig.; die Brotrinde, Mik.; k. kruha, Jan., Raič (Let.); — der Zimmt, (po rus.) Cig. (T.); — 2) pl. korice, die Einbanddecken, Mik., Vrt.; — 3) pl. korice, die Scheide, Prip.-Mik.
kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.-M., Npes.-Vraz, Raič (Let.).
krǫ̑t, adj. heftig, ogr.-C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.-Cig., ogr.-Mik.
krstȋtək, -tka, m. die Taufe, Raič (Slov.); nav. pl. krstitki, die Taufhandlung, C.; tudi: das Taufmahl, C.
lágodnik, m. ein schlechter Mensch, Raič (Let.).
lístati, -am, vb. impf. 1) blättern: l. knjigo, Cig. (T.), Raič (Let.); — 2) l. se, sich blättern (min.), Cig. (T.).
lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
lozovína, f. der Rebensaft, Z., Raič (Let.).
mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič (Let.).
makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič (Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.-C.; iz: mak + tr-eti.
məstíti 1., -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič (Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.-C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
mȋgljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič (Let.).
miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).
mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.-Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.-Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.-C.; knjige za m., Raič (Slov.).
mnogočísəłn, -səłna, adj. zahlreich, Raič (Slov.), Let., SlN.
množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.-Mik.; (o golobih), ogr.-C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.-Raič (Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.-Mik.
mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič (Let.).
múžast, adj. sumpfig, morastig, Mur., Raič (Slov.); schlammig, pfützicht, Cig.
mužàt, -áta, adj. sumpfig, Raič (Slov.).
nàdvladíka, m. = nadškof, Raič (Slov.).
nadvladȋški, adj. nadškofji, Raič (Slov.).
nadvladȋštvọ, n. die erzbischöfliche Würde, Raič (Slov.).
narodíti se, -ím se, vb. pf. 1) zur Welt kommen, geboren werden, M., ogr.-Raič (Kol.); Nekemu bogatcu se je sin narodil, vzhŠt.-Valj. (Glas.); — 2) drevo se je narodilo, der Baum hat sich abgetragen, er hat sich durch vieles Tragen entkräftet, Cig., C.
navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.-Raič (Nkol.).
nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
neizprávən, -vna, adj. incorrect, Cig. (T.), Raič (Slov.), — hs.
neprestȃnce, adv. unaufhörlich, Guts.-Mik., Vest., Raič (Let.).
nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.-C., Mik., Raič (Slov.).
nȗnščak,** m. der Täufling, Raič (Let.).
obər, praep., nam. obrh, ogr.-Mik., Hal.-Raič (Nkol.).
obnovník, m. der Erneuerer, Raič (Slov.).
obrazovalíšče, n. die Bildungsanstalt, Raič (Slov.); — prim. obrazovati 2).
obrẹ̑t, f. die Entdeckung, die Erfindung, Cig. (T.), Raič (Let.).
obrlę́nəc, -nca, m. die Kreisbewegung, der Wirbel, Mur.; v o. se sukati, sich im Wirbel drehen, Mur.; vse gre v o., vzhŠt.; v o. gnati, Raič (Let.); veterni o., der Windwirbel, Cig.
obveselȋtelj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.-Valj. (Rad), Raič (Nkol.).
odȋnod, adv. = od inod, od drugod, anderswoher, Raič (Slov.).
odlomástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm sich entfernen, entstürmen, Cig., Raič (Slov.).
odmísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) abstrahieren, odmišljen, abstract, Cig. (T.); — 2) o. si, die Gesinnung ändern, sich anders besinnen, C.; o. si je, er hat sich eines andern besonnen, Raič (Let.).
ogrȃjka, f. = ograjica, Raič (Let.).
okroglína, f. 1) die runde Gestalt, die Rundung, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); die Kugelform, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = okolica, die Umgebung, C., ogr.-Raič (Nkol.); — 3) das Rondel, Cig.; — 4) neka vinska trta, M., C.
okrúliti, -im, vb. pf. verstümmeln, Meg., C.; — rings behacken, C.; — okruljen jezik, eine verstümmelte Sprache, Raič (Slov.).
olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič-C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, Zavrče (vzhŠt.)-C.; — prim. olih.
opẹ̑šanəc, -nca, m. der Deficient: duhovni o., der Deficientenpriester, Raič (Let.).
opȋkoma, adv. senkrecht, C.; — opikoma nasprotno, im geraden Gegensatze, Raič (Let.).
oprȃščati, -am, vb. impf. ad oprostiti; 1) befreien, Cig., ogr.-C.; o. od nedostatkov, DZ.; o. dolžnosti, Zv.; — 2) verzeihen, nachlassen: o. komu grehe, ogr.-C., Raič (Let.); mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem, LjZv.
oprȃvica, f. die Verrichtung, das Geschäft, die Arbeit, M., ogr.-C., Raič (Slov.); ženske imajo v hiši veliko opravice, SlGor.
ǫ̑r, -ȋ, f. 1) das Ackern, Jan., C., Raič (Slov.); — 2) = oral 3), das Joch, C.
osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt (fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave (geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar (mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.-Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.-Valj. (Rad); (po nem.).
pikèč, -ę́ča, adj. stechend, scharf, Mur., C., Raič (Let.), SlN.; šipek je pikeč, Danj. (Posv. p.).
pȋsək 1., -ska, m. 1) der Federkiel, der Federstiel, Mur., Raič (Slov.); (pisę́k, Danj.-Mik., vzhŠt.); — 2) das Schriftzeichen, der Buchstabe, ogr.-Mik.
plastìč, -íča, m. dem. plast; ein kleiner Schober, ogr.-Raič (Nkol.), jvzhŠt.
platnárnica, f. die Leinwandhandlung, Cig.; — die Leinwandfabrik, Raič (Slov.).
pleténe, f. pl. eine Art Hose, C.; = breguše, bize, ogr.-Raič (Let.).
počȋnati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
pọ̑jdoma, adv. = pojdoč, C., Hal.-Raič (Nkol.).
pokolẹ̑nəc, -nca, m. istega rodu človek, ogr.-Raič (Nkol.).
pomiríti, -ím, vb. pf. ruhig machen, beruhigen; p. se, ruhig werden; morje se je pomirilo; — beschwichtigen, besänftigen: ne da se p.; — ausgleichen, vermitteln: prepir p., Cig. (T.); — versöhnen, Cig., Jan.; p. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen, Mur., Cig.; mit jemandem Frieden schließen, Cig., Raič (Slov.); (naglaša se tudi: pomíriti, -mȋrim).
ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).
popitávati, -am, vb. impf. fragen, ausforschen, Jan., Raič (Let.).
porobíti 3., -ím, vb. pf. knechten, ogr.-C., Raič (Slov.); — hs.
posẹ̑ka, f. 1) der Holzschlag, der Abtrieb des Holzes, Cig., Let.-C.; — 2) der Verhauzaun, C.; — 3) = živ plot, ogr.-Raič (Nkol.).
pósəłnik, m. der Sendbote, der Apostel, C., Raič (Slov.), SlN.
posẹ̀t, -sẹ́ta, m. der Besuch, C.; na p. prihajati, Raič (Let.); — prim. posetiti.
posȋłnik, m. der Nöthiger, Cig.; — der Gewaltthäter, Cig.; der Tyrann, C., Raič (Slov.); — der Nothzüchtiger, Cig., Jan.
poslavíti, -ím, vb. pf. 1) preisen, rühmen, Cig., Jan.; — 2) auszeichnen, Cig., nk.; ehren, Danj.-M.; p. koga z redom, jemanden decorieren, Cig.; p. na veke, verewigen, Cig.; — p. se, sich Ruhm erwerben, sich auszeichnen, Cig., Jan., Raič (Slov.), nk.
posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
pošȗm, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Št.-C.; ni mu več za mestne pošume, Raič (Let.).
potomtǫ̑ga, adv. hernach, C., ogr.-Raič (Nkol.).
potujíti, -ím, vb. pf. = potujčiti, Cig., Raič (Let.), SlN.
povẹ̑da, f. 1) die Geschichte, die Sage, Raič (Let.); — 2) der Wortausdruck, C.
povísiti, -im, vb. pf. erhöhen, C., Raič (Let.); — hs.
povzę̑mka, f. die Portion, Št.-Mur., Mik.; v pičlih povzemkah, Raič (Let.).
prekȗcnik, m. 1) der Revolutionär, Raič (Slov.); — 2) = prekuc, der Burzelbaum, Mur.
premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
prepisáč, m. der Abschreiber, Raič (Slov.); — der Ausschreiber, der Plagiator, Cig.
prestàv, -stáva, m. die Metathesis, Raič (Slov.).
prezóvič, m. der Ausrufer, der Herold, C., Valj. (Rad), ogr.-Raič (Nkol.).
priklàd, -kláda, m. 1) die Zulage (zum Gehalt), DZ.; delovni, hodovni, osebni, ranjenski, službenoletni p., die Arbeits-, Marsch-, Personal-, Verwundungs-, Dienstalterszulage, DZ.; der Zuschlag (zu einer Steuer), Cig., Jan., C., DZ.; p. na žganje, Cig.; — die pfarrliche Collectur als Rente, Jarn., Mik.; — 2) das Beispiel, Mur., Jan., C., Mik., Danj.-Valj. (Rad); na priklad, zum Beispiel, Raič (Let.); — 3) v priklad mi hodi, es passt mir, Jurč.; — tudi: príklad, Levst. (Rok.).
primę̑tba, f. der Zusatz, Raič (Let.); — hs.
pripẹ́vati, -am, vb. impf. ad pripeti, (-pojem); 1) dazusingen; — 2) singend begleiten, secundieren, Cig., Jan., Zora, Raič (Slov.); — 3) = pomalem peti, Boh.
prišútati, -am, vb. pf. 1) herangeschlichen kommen, ogr.-M., C.; p. h komu v sobo, Raič (Let.); — 2) p. si kaj, sich etwas erschleichen, C.
prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
prnjȃnje, n. das Zanken, ogr.-C., Raič (Nkol.).
prožívost, f. = prožnost, C.-Raič (Let.).
prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.-C., Raič (Slov.).
pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič (Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
pȗpava, f. = pumpava, popava, Raič (Let.).
razigráti, -ȃm, vb. pf. erregen, bewegen: r. srce, Zora; r. vsako žilico, Raič (Let.).
razmę̑jək, -jka, m. die Grenzscheide, Cig., Jan., Raič (Slov.).
razmẹ́stiti, -im, vb. pf. dislocieren, C., Raič (Slov.).
razpášnost, f. die Ausgelassenheit, Dol.; — die Üppigkeit, die Schwelgerei, Raič (Slov.).
razročíti, -ím, vb. pf. letztwillige Verfügungen treffen, testieren, C., Raič (Let.).
razvàł, -vála, m. 1) das Sprengen, Cig.; — die Zerstörung, der Ruin, Cig., Jan.; r. carstva, Raič (Slov.); — 2) der Schutt, die Trümmer, Jan.
rẹsnȋtəv, -tve, f. die Behauptung, Raič (Let.).
rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič (Let.).
risȃlski, adj. Pfingst-, ogr.-Mik.; risalska nedelja, Jan., ogr.-Raič (Nkol.).
ríža 2., f. = riž, C., Raič (Slov.), Vrt.
rodíšče, n. die Geburtsstätte, der Geburtsort, Cig., Jan., Raič (Slov.), Zora.
samoglàs, -glása, m. der Selbstlaut, Jan., Raič (Slov.); pogl. samoglasnik.
samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
samostàv, -stáva, m. = samostalnik, Raič (Slov.).
samovǫ̑ljstvọ, n. die Willkür, Raič (Let.), Levst. (Nauk).
scvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abkröschen, zerlassen; vso mast s.; — 2) s. se, durch das Abkröschen zusammenschrumpfen; meso se je scvrlo; (fig.) knjige so se scvrle in skrčile, Raič (Let.).
sẹ́ča, f. 1) = seč f., der Holzschlag, Cig., Fr.-C.; — 2) ein lebendiger Zaun, ogr.-C., Raič (Let.); plotovi in seče, Nov.; — das Jungholz, das Dickicht, ogr.-C.; — 3) die Mahd, Guts., Cig., Jan., C., Mik., Zilj.-Jarn. (Rok.); — = travnik v planini, Poh.; — 4) das Gemetzel, Jurč. (Tug.), Vrt.
sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.-Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek (Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
sə̀n, snà, m. 1) der Schlaf, Meg., Dict., Guts., V.-Cig., Boh.-M., Trub., ogr.-Mik., Erj. (Som.), Loška dol.-Erj. (Torb.); iz sna se obuditi, Trub.; v snu, im Schlafe, Trub., Dalm.; = v sneh, ogr.-Raič (Let.); trd sen, Dict.; — 2) der Traum, Meg., Cig., Jan., Skal.-M., Rez.-Kl.; v snu, im Traume, (v sni) Krelj, Kast.
səvsẹ̑ma, adv. gänzlich, Raič (Slov.).
sę́žənj, -žnja, m. 1) die Klafter, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; v sežnje skladati, in Klaftern legen, klaftern, Cig.; s. drv, eine Klafter Holz, Cig.; — (= korak, Alas.); — 2) = travnik, ogr.-C., Raič (Let.).
sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
skorjáča, f. 1) = skorja: pastirji iz hojkovih skorjač dede izdelavajo, Raič (Glas.); — 2) = želva, die Schildkröte, Guts.-Cig., Jan., Frey. (F.).
skróvnost, f. = skrivnost, Krelj, ogr.-Raič (Nkol.), Valj. (Rad).
slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.-C., SlN.
služę̑bnik, m. 1) = služabnik, Mur., Jan., (tudi: slȗžebnik, Valj. [Rad]); — 2) = službenik (Rituale), Raič (Slov.).
snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.-C., Podkrnci-Erj. (Torb.); snen sem, ogr.-Raič (Kol.).
soglȃs, m. 1) der Einklang, der Accord (in der Musik), Mur., Cig.; — 2) = soglasnik, der Consonant, Raič (Slov.), Zora.
soimę̑, -ę̑na, n. das Synonymum, Nov.-C., Raič (Let.).
soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
spárjavica, f. = sparica, Raič (Slov.).
spáziti, -pȃzim, vb. pf. gewahr werden, bemerken, dahinterkommen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič (Glas.); kristijanov pri službi božji niso tako lehko spazili, Burg.; — abmerken, ablauern, abgucken, Cig., Jan.
spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.-Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.-Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
sposẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. sich der Reihe nach zusammensetzen, Raič (Slov.).
sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
sráčən, -čna, adj. = sračji, Cig., Raič (Let.).
srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.-Mur., Cig., ogr.-Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.-Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
srtę̑l, m. der Zimmerboden, ogr.-Valj. (Rad); izuvši črevlje ne puščaj jih na srtel, ogr.-Raič (Kol.); (— iz: sred tel = sredi tal, C.).
stávən, -vna, adj. 1) Stellungs-: stȃvna komisija, DZ.; — 2) Einlage-: stavni listek, der Einlageschein, Cig.; — 3) fix (math., phil.), Cig. (T.); stavna pomisel, fixe Idee, h. t.-Cig. (T.), Raič (Let.); — positiv (math., phil.), C., Cig. (T.); stavna elektrika, positive Elektricität, Cig.; — 4) = postaven, gesetzt, ernst, C., Z.; — 5) = stavben, Bau-, Cig.
svę́təčən, -čna, adj. festtäglich, festlich, Mur., Jan., C.; svetečni dan, der Festtag, Meg., C.; svetečna propoved, die Festpredigt, Raič (Let.); (svetę́čən, Mur., Meg.).
svetotȓžje, n. die Simonie, Raič (Let.).
ščetȃlje, n. die Kardendistel, ogr.-C., Mik., Raič (Nkol.).
trẹ̑bnik 3., m. das Rituale, Raič (Slov.); — stsl.
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
ubǫ́rnost, f. die Armut, die Ärmlichkeit, Raič (Let.).
učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.-C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič (SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.
uspẹ́šiti se, -spẹ̑šim se, vb. pf. gelingen, gut ausfallen, Cig., Raič (Slov.); meni se kar nič ne uspeši, LjZv.
vardẹ́vati, -am, vb. impf. 1) pflegen, hegen, warten, hüten, Meg., Dict., Trub., Dalm., Jap. i. dr., Kr.; v. živino, Ig (Dol.); v. otroke, Gor.; mene je moja mati vardevala, Trub.; svetinjo v. in varovati, Dalm.; pastir svoje krdelo vardeva, Dalm.; svoje otroke v., Jap. (Prid.), Ig (Dol.); bolno živino v., Kug.-Valj. (Rad); pravico v., Jap. (Prid.); kraljestvo ravnati in v., Rog.-Valj. (Rad); tudi v. česa: slabih v., Dalm.; žen v., Dalm.; svojega dela v., auf seine Arbeit achthaben, C.; ("vrdevati", Cig., Jan.); — 2) prüfen, versuchen, Mur., ogr.-Mik.; pet jarmov juncev sem kupil in idem nje vardevat, ogr.-Raič (Nkol.).
vdȋlj, adv. 1) nach der Länge, ogr.-C., Mik.; = vzdolž, ogr.-Raič (Nkol.); (praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.-Erj. (Torb.).
vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.-C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
vózəc, -zca, m. 1) das Zugthier, Raič (SlN.); bes. das Fuhr- o. Zugpferd, vzhŠt.-C.; — 2) vọ̑zəc, dem. voz; das Wägelchen.
vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.-Raič (Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi-Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
vzgȃja, f. = vzgoja, C., Raič (Let.).
zadovǫ́ljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Habd.-Mik., Raič (Slov.).
zakrǫ̑žka, f. ein kleiner Halbkreis als Zeichen der Kürze über Vocalen, Raič (Let.).
zalǫ̑ž, m. = založaj, Hal.-Raič (Nkol.).
zapȓva, adv. anfänglich, zuerst, ogr.-C., Raič (Slov.).
zaskǫ̑koma, adv. im Galopp, Z.; (pren.) slovstvo se razvija z., Raič (Slov.).
zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič (SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. (LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).
zę̑təc, -tca, m. der Täufling oder der Firmling gegenüber den Pathen, C., Hal.-Raič (Let.); zétəc, kajk.-Valj. (Rad).
zę́za-mǫ̑ž, m. = zezavec, Raič (Vest.).
zę́zanje, n. säumiges, zögerndes Thun, Raič (Vest.).
zę́zati, -am, vb. impf. = migati, (sich) hin und her bewegen, M., Z., C., Raič (Vest.); — prim. hs. gegati = gugati.
zę́zavəc, -vca, m. ein säumiger Mensch, Raič (Vest.).
zímica, f. 1) dem. zima; — 2) das Fieber, Z., Raič (Slov.); (hs.).
zimovíšče, n. das Winterquartier, das Winterlager, der Winteraufenthaltsort, Cig., Jan., SlN., Raič (Slov.); — hs.
zmȃgati, -am, I. vb. impf. ad zmoči; 1) etwas zu leisten imstande sein, vermögen, gewachsen sein; vsega ne zmagam, alles kann ich nicht bestreiten, Cig.; dačo z., die Steuer zu bestreiten imstande sein, Št.-Mik.; z. šest sklonov, sechs Casus aufzuweisen haben, Raič (Slov.); — 2) z. koga s čim, jemandem mit einer Sache aufhelfen, C.; sodba tvoja naj me zmaga, ogr.-Valj. (Rad); — z. se, sich behelfen, BlKr.; neue Kräfte sammeln, Cig.; — II. vb. pf. = zmoči, siegen: zmagali smo; — z. koga, jemanden besiegen, überwältigen; — (nam. vzm-).
zobẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Mur., Cig., C., Danj.-Mik.; zoberoč ga je sprejel, er hat ihn mit offenen Händen empfangen, Mur.; tudi: zobẹrǫ̑č, ogr.-Raič (Nkol.).
zoliti, -im, vb. impf. schreien, lärmen, brüllen, vzhŠt.-C., Raič (SlN.).
zọ̑seb, adv. besonders, sonderlich, Krelj, Dalm., Danj.-Mik., Hal., ogr.-Raič (Nkol.); z. devati, Danj. (Posv. p.); — pogl. soseb.
zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.
župnikovína, f. die Pfarre, Raič, Trst. (Let.), Zora, SlN.-C.
žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič (Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).