ràk2 ráka m (ȁ á) - 1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu
// redko maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka - 2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak
♦ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ràk1 ráka m (ȁ á) morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi;
kuhati, loviti rake;
oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake
● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili
♦ astr. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
norvéški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Norvežane ali Norveško: norveški film / norveška meja
♦ agr. norveški soliter umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in kalcij; obl. norveški vzorec večbarvni vzorec na pletenini, navadno športni, z desnimi petljami; zool. norveški rak večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom; škamp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
potóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potok: bel potočni pesek / plitva potočna struga; potočna voda
♦ zool. potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus; potočna postrv postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
koščák -a m (á) - 1. oreh z zelo trdo lupino in jedrom, ki se nerado loči od nje: koščake je težko stolči / na vrtu ima nekaj koščakov dreves s takimi orehi
- 2. ekspr. krepek, trden človek: bil je mlad koščak z rjavo brado
♦ zool. manjši sladkovodni rak z ozkim glavoprsjem in belkastimi nogami, Astacus torrentium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kúga -e ž (ú) - 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi
// ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga - 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga
● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev
♦ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lopár -ja m (á) - 1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč: jemati z loparjem hlebce iz peči; ropotala je po peči z burklami in loparjem; lopar in omelo
// kar je temu podobno: miličnik ustavi promet s službenim loparjem; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg - 2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah: zamahniti z loparjem; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar; lopar za namizni tenis
♦ zool. nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
odvréči -vŕžem dov., odvŕzi odvŕzite in odvrzíte; odvŕgel odvŕgla (ẹ́ ȓ) - 1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku: odvreči cigaretni ogorek, prazno steklenico, škatlo / odvreči breme s pleč / letala so odvrgla bombe spustila
// ekspr. vojaki so odvrgli orožje so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; pren. v hipu je odvrgel vso dostojanstvenost
// izločiti kot neuporabno: odvreči stare igrače; ko se bo stroj pokvaril, ga bodo odvrgli - 2. z metom spraviti kam: helikopter jim je odvrgel opremo v taborišče; letalo je odvrglo partizanom municijo in orožje / padalce so odvrgli na osvobojeno ozemlje
- 3. redko postati revnejši, siromašnejši za kako stvar; izgubiti: drevesa so že odvrgla listje; ta rastlina odvrže liste, če jo preveč zalivamo / jelen odvrže rogovje jelenu odpade rogovje; rak odvrže oklep se levi
● ekspr. nekaj se jim je zameril, zato so ga odvrgli izločili, izključili iz svoje sredine; ekspr. ljudje še niso odvrgli stare kože se še niso spremenili
odvŕžen -a -o: odvrženi predmeti; odvrženo orožje se razdeli borcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prašíček -čka m (ȋ) - 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov
// mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički - 2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička
- 3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti denar v prašička; glinast prašiček
- 4. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega prašička / kot psovka kakšen si, prašiček nemarni
♦ zool. morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; navadni prašiček rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem, Porcelio scaber
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
preobláčiti -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) - 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti
// navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja - 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče
● ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
razpásti se -pásem se dov. (á) - 1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju
- 2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu
● ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
razžírati -am nedov. (ī ȋ) - 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo - 2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zakléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. dobiti kaj v položaj, iz katerega se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more rešiti: močna roka mu je zakleščila prstzakléščiti se - 1. ekspr. s kleščami se zagrabiti, se oprijeti: rak se je zakleščil na vabo
- 2. nar. gorenjsko široko, na vsa usta se zasmejati: mož se je zakleščil; škodoželjno, veselo se zakleščiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ždéti ždím nedov., ždì (ẹ́ í) - 1. negibno, tiho sedeti: dolgo smo ždeli ob peči; tako je sam zase ždel in razmišljal; lenobno ždeti na soncu / rak ždi podnevi pod kamni
// nepremično, duševno odsotno gledati: topo ždeti predse - 2. biti napol buden: ždeli smo v mraku
- 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: ves dan ždi v sobi / v grapi ždita dve domačiji
// biti, obstajati: bolezen je že v mladosti ždela v njem; ta želja mu že dolgo ždi v srcu
// biti rahlo opazen, viden: v očeh mu je ždela žalost / v njenem glasu je ždela naveličanost
● ekspr. v poletni vročini rastline ždijo za krajši čas nehajo rasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
žréti žrèm nedov., žŕl (ẹ́ ȅ) - 1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
// nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
// pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli - 2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
// uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša
// ogenj žre že streho / vojna žre ljudi - 3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo - 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
- 5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
- 6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
// zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
● ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
žréti se pog. prepirati se, prerekati se: sosedje se žrejo zaradi meje; še včeraj so se žrli, danes so pa že prijatelji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
dójka -e ž (ọ̄) - 1. vzboklina na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: otrok išče materino dojko; ohlapna dojka; vnetje dojk; rak na dojki
- 2. knjiž. dojilja: namesto matere ga je dojila dojka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kúhati -am nedov. (ú ȗ) - 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin
// imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku
// imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo - 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca
- 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu
- 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj
● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo
♦ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi
kúhati se ekspr. - 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza
- 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal
kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo
kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom
● rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih
♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
levíti se -ím se nedov., lévi se in lêvi se (ī í) - 1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se levi; pren., ekspr. Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je (M. Jarc)
- 2. ekspr., v zvezi z v opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne: iz skromnega človeka se je levil v domišljavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
prelevíti se -ím se dov., prelévi se in prelêvi se; prelévil se (ī í) - 1. odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se prelevi; pren., ekspr. v garderobi se je igralec prelevil iz antičnega heroja v navadnega človeka
- 2. ekspr., navadno v zvezi z v opustiti dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzeti drugačne: iz skromnega, prijaznega fanta se je prelevil v domišljavca / iz kmeta se je kaj hitro prelevil v meščana; ljudje so se hitro prelevili spremenili
// preiti v kaj drugega: jesen se je prelevila v zimo / hrup se je prelevil v tišino
prelevíti knjiž., redko, navadno v zvezi z v spremeniti, preoblikovati: nekatere novele je prelevil v drame / nizka temperatura je prelevila kapljice v ledene kristale
prelevljèn -êna -o: prelevljena kača; nazorsko prelevljen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) - 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot češnja rdeče ustnice; rdeč kot kri; belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade
// žarg. na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri
// pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč
// Rdeča kapica; Rdeče morje - 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi; imeti rdeč obraz; koža je postala rdeča in boleča; bila je vsa potna in rdeča; rdeč kot kuhan rak zelo; od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel
// jabolka so že rdeča zrela
// rdeče vino
// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica - 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč; rdeča revolucija / pog. tudi jaz imam rdečo izkaznico sem član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom
// Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; publ. rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; žarg., igr. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica
rdéče prisl.: cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.: ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; žarg. posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
súm -a m (ȗ) na nepotrjenem dokazu temelječa misel- a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga
- b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / žarg., med. sum na zlom
● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej
♦ jur. sum kaznivega dejanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
škárje -rij ž mn. (ȃ) - 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje
// teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje - 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij
- 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo
// dobiti koga z nogami v škarje
// navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti - 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša
● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V
♦ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í) - 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
● ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo - 2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo
zardèl in zardél -éla -o: imela je od joka zardele oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
želódec -dca m (ọ̑) - 1. vrečast prebavni organ med požiralnikom in tankim črevesom: želodec ga boli; mastno hrano želodec težko prebavi; želodec poči, se razširi, se skrči; že dalj časa krvavi iz želodca; pokvariti si želodec; v želodcu mu kruli, ga tišči; imeti povešen želodec; počasno delovanje želodca; zdravila za želodec; rak na želodcu; slabost v želodcu; težave z želodcem / suniti koga v želodec predel ob tem organu
// puranovi želodci; napolniti svinjski želodec z mesom / prežvekovalski želodec želodec prežvekovalcev, sestavljen iz vampa, kapice, devetoguba in siriščnika
● ekspr. želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga
♦ med. izprati želodec s tekočino, navadno z vodo, odstraniti iz želodca strupene ali odvečne snovi; čir na želodcu - 2. gastr. izdelek iz želodca živali, navadno svinjskega, z nadevom iz mesa in dodatkov: postreči s prekajenim želodcem / gorenjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, kaše in začimb; savinjski želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
- 3. ekspr., s prilastkom človek glede na potrebo po hrani: lačnim želodcem gre vse v slast; težko je kuhati za tako izbirčne želodce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kôsten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na kost: kostni zlom;
kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza
♦ agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; anat. kostni mozeg; kompaktno kostno tkivo; biol. kostna medceličnina; petr. kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kóžen -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kožo: poškodovati kožno tkivo / gladka kožna površina / kožna guba / kožni rak; zdravnik za kožne bolezni; kožna tvorba / kožne žleze / pog. kožna galanterija usnjena
♦ anat. kožni epitel epidermis; elektr. kožni pojav povečana gostota toka na površini vodnika; med. kožna afekcija kožno obolenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
maslénec -nca m (ẹ̄) - 1. nar. rak po levitvi, dokler še nima oklepa; mehkuž: zakaj druga velika levitev je bila v glavnem pri kraju in maslenci so po dobrem tednu že pričeli dobivati nove koše (J. Dular)
- 2. ekspr. masleni kruh: kupil je štruco maslenca
♦ agr. fižol z rumenimi stroki, ki se uporablja zlasti še nedozorel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
máterničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maternico: maternični vrat;
maternično mišičje
♦ med. maternični rak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
mehkúž -a m (ū) - 1. star. mehkužen človek: same ženske so ga vzgajale, zato je tak mehkuž in sanjač
- 2. rak po levitvi, dokler še nima oklepa: mehkuž ostane v skrivališču kak teden
♦ agr. jajce, ki nima trdega apnenčastega ovoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
oslíček -čka m (ȋ) manjšalnica od osel: osliček riga / vpreči, zajahati oslička
♦ zool. vodni osliček majhen sladkovodni rak, Asellus aquaticus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pljúča pljúč s mn. (ú ȗ) parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča;
preiskovati pljuča;
človeška, živalska pljuča;
rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine
● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
♦ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ráčji2 -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake; račje meso je okusno
♦ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
razsejáti -séjem dov., razséj in razsèj; razsejál (á ẹ̑) povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi;
mak se je razsejal med žito;
ta rastlina se razseje sama od sebe
● ekspr. razsejati novico po vasi razširitirazsejáti se knjiž. razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe
razseján -a -o: v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
razžréti -žrèm dov., razžŕl (ẹ́ ȅ) s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo;
rja, sol razžre kovine // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les
● ekspr. zavist ga bo razžrla zelo je zavistenrazžŕt -a -o: od vlage razžrt steber; razžrta pločevina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rópar -ja m (ọ̑) kdor ropa: roparji so čakali na samotne popotnike;
izslediti roparje;
tatovi, roparji in razbojniki / bančni, cestni ropar
♦ jur. morski ropar // žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: rak je nočni ropar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
solínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na solino: solinsko področje / solinski delavci / solinska hiša
♦ med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vréčica -e ž (ẹ́) manjšalnica od vreča: šivati vrečice;
spraviti v vrečico;
papirnata, plastična, platnena vrečica;
vrečica z dišavami, s semeni / umivalna vrečica; vrečica za led / dati v čaj dve vrečici sladkorja
● ekspr. moški z vrečicami pod očmi z nabreklinami
♦ bot. pelodna vrečica del prašnika, v katerem nastaja pelod; gastr. dresirna vrečica; zool. račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
želódek -dka m (ọ̄) ekspr. manjšalnica od želod: storžki in želodki / novoletna voščilnica z želodki; verižica z zlatim želodkom
♦ zool. morski rak, katerega na podlago pritrjeno telo obdajajo apnenčaste ploščice, Balanus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
genitálije -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
metastazírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen: rak na pljučih hitro metastazira;
metastazirati v možgane, pljuča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
olevíti se -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se (ī í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
omíselje -a [səl] s (ȋ) star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ráčina -e ž (ā) račja luknja: izkopati račino;
rak v račini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rákovka -e ž (á) samica raka: rak in rakovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
stádij in štádij -a m (á) navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa, stopnja: preskočiti nekatere stadije v razvoju;
odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju;
rak v zadnjem stadiju;
razvoj rastlin, živali po stadijih / stadij mladostniškega navdušenja je že za njim obdobje // kapitalizem je prešel v stadij imperializma; stadiji osebnostnega razvoja / razvojni stadij // knjiž. stanje: telo je prešlo v stadij izčrpanosti; proučevati duševne stadije; stadij potrtosti, zaspanosti
♦ med. febrilni stadij bolezni; eruptivni stadij ošpic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
enakonóžec -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. rak, ki ima večino nog hodilk enako oblikovanih; mokrica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jástog -a m (ȃ) velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog;
zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jélševec -vca [u̯š] m (ẹ́) zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus: okusno meso jelševcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
káncer -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
karcinóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: karcinom in sarkom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kóčič -a m (ọ̄) zool. rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem; navadni prašiček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ráčič -a m (ȃ) ekspr. manjšalnica od rak, žival: račiči se skrivajo pod rečnim kamenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rákast -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike;
rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta
● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rákec -kca m (ȃ) manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rákov1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče;
rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota
● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada
♦ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rákov2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: rakov oddelek / knjiž. rakova celica rakava celica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ràkrána in ràk rána -e ž (ȁ-á) publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rárog -a m (ȃ) zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge;
okusno meso rarogov;
rarogi in jastogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
samoók -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
škàmp škámpa m (ȁ á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
škrgonóžec -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
škrlúpar -ja m (ȗ) nav. mn., zool. vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic; rak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.