eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
profésor -ja m (ẹ̑)
kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor gospod profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; profesor Boršnikova profesorica Boršnikova
// kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Banja LokaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [bánja lóka], rodilnik [bánje lóke]
BESEDOTVORJE: Banjaločan in Banjec, Banjaločanka in Banjka, Banjaločanov in Banjčev, Banjaločankin in Banjkin, banjaloški in banjski
dʼIndyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski skladatelj
IZGOVOR: [dendí], rodilnik [dendíja]
BESEDOTVORJE: dʼIndyjev
RamovšPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski jezikoslovec
IZGOVOR: [ramôu̯š], rodilnik [ramôu̯ša]
BESEDOTVORJE: Ramovšev
RamovševPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ramôu̯šeu̯], ženski spol [ramôu̯ševa], srednji spol [ramôu̯ševo]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
dóktor -ja m z -em člov. (ọ́)
1. doseči naslov ~a; ~ pravnih znanosti; gospod ~; ~ Fran Ramovš; z ~em, knj. pog. z ~ Kitkom; knj. pog. ~ Boršnikova doktorica Marja Boršnik
2. poklicati ~a zdravnika; star. odvetnik
dóktorica -e ž, člov. (ọ́)
dóktorjev -a -o (ọ́)
dóktoričin -a -o (ọ́)
profésor -ja m s -em člov. (ẹ̑) biti ~ matematike; ~ Fran Ramovš; °~ Marja Boršnik profesorica; knj. pog. ~ Boršnikova profesorica
profésorica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ glasbe; gospa ~ (Zorka Bradač)
profésorjev -a -o (ẹ̑)
profésoričin -a -o (ẹ̑)
Ramôvš -a m z -em oseb. i. (ȏ) |slovenski jezikoslovec; slovenski skladatelj|
Ramôvšev -a -o (ȏ)
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kmȃlu prisl.
nečīmrn -a prid.
tȋsti -a zaim.
vȅndar prisl. in člen.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
anjel
breza2
briznja
čemelak
čmrlj
črmelj2
dihur
dletvo
gosturnica
grub
grusti
izdabati
jugno
kelder
lajen
lunka
ovca2
polje
postra
postrv
postrva
prmejduš
pušenšank
ridžek
tor
valjer
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ramǫ̑vš, m. = ramuš, V.-Cig.
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
nadega [nadẹ́ga]
(nadeja) samostalnik ženskega spola- upanje, pričakovanje
- nemir
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.
davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).
ilo -a s ilo, ilovica: Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.
ljudski -a prid. tuj: Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben greh dershali zhloveka vbyti, lasku tož. ed. s blagu po ſili vſeti, inu sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat, kryvizhnu ſe perſegat, inu folsh prizhat (III, 240) ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih rod. mn. moshou puſtila kushuati, inu tipat (II, 114) ǀ sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske tož. mn. m fatti nemaram (I/1, 169) Pleteršnik pod geslom ljȗdski navaja tudi pomen ‛tuj’. Zapisi kažejo na izgovarjavo ̍ləski, ki je potrjena za Postojno. Izvorno sloven. *l'udьskȋ > ljudskȋ se je domnevno pod vplivom nedoločne oblike preoblikovalo v ljudskȉ, to pa je v zahodnih narečjih regularno dalo ̍ləski in ̍ləški (Ramovš 1922–23: 228); → ljudški.
prešeštvo -a s prešuštvo: nemaraio sa shpot v'kateriga tu presheshtvu im. ed. ijh perpravi ǀ Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu im. ed., je taku gmain, Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ pravio, de ſamù presheshtu im. ed. ie prepovedanu ǀ od te hude nauade tiga presheſtua rod. ed. ie bil niega reshil ǀ Od kot tulikajn lotrie, preseshtua rod. ed., inu nesramniga djaina ǀ variteſe tiga preshushtua rod. ed. ǀ Katero ſo hoteli s'Kameniam poſsuti, sa volo eniga presheſtva rod. ed. ǀ ſe je bil oduadil, inu nihder vezh preshiſtva rod. ed. tribal ǀ od preshoſtva rod. ed. krajla Henrica ǀ je bil presheshtvu tož. ed. doperneſil ǀ eno nuzh je per eni loterzi leshal, inu presheshtvu tož. ed. tribal ǀ David presheſtvu tož. ed. s' Berſabeo sazhne tribat ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo gleda, po tem cilu preshushtvu tož. ed. s'nio triba ǀ je presheshtuu tož. ed. s'Berſabeo tribal ǀ kateri je vuzhil preſeſhtvu tož. ed. tribat ǀ dolgu je preseſhtvu tož. ed. tribal s'to lepo Bersabeo ǀ enu perſeſhtvu tož. ed. ſturil ǀ sa tiga volo nej satail ſvoje preshishtvu tož. ed. ǀ ti zhes ſtukrat ſi preshestvu tož. ed. dopernesla ǀ jo pela veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou tož. ed. doperneſe ǀ de bi shnio preshſtvu tož. ed. tribal ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu tož. ed. Davida ǀ raijshi kakor de bi bila preshetvu tož. ed. dopernesla ǀ de li perloshnost imajo, taku v'preſeſhtvu tož. ed. padeio ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu tož. ed. pasti ǀ bò padil en mosh, ali shena v'preshushtvu tož. ed. ǀ de bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu tož. ed. perprauit ǀ ſo bily perpelali uno sheno v' presheshtvi mest. ed. najdeno ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi mest. ed. ǀ v' preshoshtvi mest. ed. je shivela s' Krajlam Herodesham ǀ Pishe S. Ioannes de Iudy ſo bily sadartopali eno sheno v preshestvi mest. ed. ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi mest. ed. sapopadano ǀ v'preshushtvi mest. ed. je bila sapopadena ǀ Bò uni, ali una lejta, inu lejta v'loterij, inu v' rpreshvſtvi mest. ed. shivela ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te ſmerdlive nezhiſtoſti, inu presheshtva im. mn. ǀ kaj tebi nuzaio taiſte loterie, inu preshoshtva im. mn. ǀ ſim ſe ſramovala moje presheshtva tož. mn., inu loterie spovedat Nihanje v zapisu korenskega vokala kaže na izgovor préšəštvu, neasimilirano préšəstvu. Nastavek temelji na najverjetnejši rekonstrukciji *per-šьdьstvȍ, glej Ramovš 1924: 305 ss., Bezlaj 1977–2005 III: 116.
štrajfati -am dvovid. kaznovati: Bug bò perſilen skoraj ta ſvejt shtrajfat nedol. ǀ ſim perſilen njega groſnu shtraifat nedol. ǀ shentvavize bi hoteli shtrajffat nedol. ǀ ta greshni Israelski folk je hotu sktrajfat nedol. ǀ ali kam bosh bejshal pred Bugam, kateri tebe strajfat nedol. hotel ǀ v' tej vishi nas more ſtraifat nedol. ǀ G. Bug nei hotel taiſte ſodit, inu shtraifatc nedol. ǀ takrat bres vſe miloſti yh shtrajfam 1. ed. ǀ moj Gospud, sakaj ga taku shtrajfash 2. ed. ǀ de ſi lih naſs shtrajffash 2. ed., vener nezh nemaramo ǀ ijh nepoſvarish, ijh neshtrajfash +2. ed. ǀ Bug nas shtrajfa 3. ed. na tem, ali na unem ſvejti 3. ed. ǀ G. Bug taku mozhnu shtraifa 3. ed. te dushe ǀ takorshne terdouratne she oſtreshi shtraiffa 3. ed. ǀ takorshne oſtru ſtrajffa 3. ed. ǀ ſvoj podversheni folk gaishla, inu ſtrajfa 3. ed. ǀ Gospud Bug neshtrajfac +3. ed. te greshne Ludy ǀ Bug yh neshtrajfa +3. ed. prezej kakor greshè ǀ yh Kregate, yh tepete, inu shtrajfate 2. mn. ǀ aku yh nesfarite, inu neshtrajfate +2. mn. kadar ony vaſs nebugaio ǀ s' enu nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio 3. mn. ǀ kateri neshtrajfaio +3. mn. ſvoje otroke ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai vel. 2. ed. mojo nehualeshno sheno ǀ shtrajfaj vel. 2. ed. mene s' kugo, s' lakoto, s' vojsko ǀ Shtraifai vel. 2. ed. Gospud tiga lashniviga opraulauza ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj +vel. 2. ed. ǀ tedaj vy ozheti, inu matere, poſvarite, inu shtrajfajte vel. 2. mn. vashe otroke ǀ Bug bò cello deshelo shtrajfal del. ed. m ǀ Bug vezhKrat yh je shtraifal del. ed. m ǀ Bug je bil shtrajffal del. ed. m Bethſamiterje, inu Philiſterje ǀ de bi G. Bug njega ozhitnu neshtrajfal +del. ed. m ǀ de bi tebe neshtraifal del. ed. m ǀ Bug bi ga bil shtrajſfal del. ed. m ǀ cillu Ajdje ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali del. mn. m ← srvnem. strāfen ‛karati, kaznovati’. O prehodnem -j- glej Ramovš 1924: 174.
učenik -a m modrec, učenjak: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik im. ed. Seneca ǀ Kakor en Vzhenik im. ed. pravi ǀ kakor je samerkal S. Thomash Angelski Vuzenik im. ed. ǀ Sa grund ner poprej poſtavem beſsede eniga Vuzhenika rod. ed., kateri je djal ǀ beſſede tiga Vizhenika rod. ed. ǀ ſama Nebeshka Resniza je bila sposnala temu danashnimu Vuzheniku daj. ed. ǀ njega ſó isvolili sa Magiſtra, ali Vuzhenika tož. ed. te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma ǀ bom rekal s'enem Vuzhenikam or. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki im. mn. ſo diali ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. Vzheniki im. mn. hudizhe ǀ Tu tudi poterdio ſvetij Vuzhenikij im. mn. ǀ ty S. Vuzkeniki im. mn. veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe ǀ tudi Vuzheni ki im. mn. ſe nej ſo mogli sglihat ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni im. mn. m ter ſo norzi ǀ Od Vuzhenikou rod. mn. vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku rod. mn. po latinsku postavem ǀ kar tem Vuzhenikom daj. mn. ſe sdj preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike tož. mn. na pravo vero prebernila ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki or. mn. reſnizo sadejti ǀ Taletes Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki or. mn. tiga ſvejta Če zapis Vizhenika ni tiskarska napaka, odseva dolenj. izgovor (o pojavu Ramovš 1936: 229).
zalo prisl. zelo: vashi erby ſo vas salu ogolufali ǀ Ah salu vuzhenu, inu lepu nam odgovory Angelski Dohtar S. Thomash ǀ jeſt ſe ſalu boym Prislov zálo ‛zelo’, ki je v rabi na Krasu in v Vipavski dolini in ki ga pozna tudi Hipolit kot ſálu ‛nimis’, je z analogno vokalizacijo tvorjen iz določne oblike záli v vmesnem pomenu ‛krepek, silen’, ki se je razvil iz prvotnega ‛slab, hudoben’ in ki je dal kasneje ‛lep, krasen’ (Ramovš 1923–24: 469).
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
viuda -a/-e samostalnik moškega spola
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin.
Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo
https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408
Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Izvor in izgovarjava besede »sonce«
Zanima me izvor in izgovorjava besede solnce.
Vem, da je to starinska oblika besede sonce. Zanima pa me kdaj se je pojavila oziroma opustila. Kar se izgovora tiče pa sem to vedno bral z glasom l, vendar sem se pred kratkim vprašal, če se morda ni izgovarjalo z u, kot sounce. To bi mi bilo tudi smiselno.
Izvor izraza »prke« – pogovorne oblike predloga »proti«
Pozdravljeni, zanima me etimologija besede prke, s približnim pomenom proti (npr. Ena fajn gostilna je tam nek na severozahodu, prke Šišk).
Kako je prav: »katoličan« ali »katolik«?Slovenski pravopis pri besedah KATOLIK, KATOLIKINJA opozarja na ustreznejši oznaki KATOLIČAN, KATOLIČANKA.
Zakaj je ta par besed bolj slovenski?
Sta izraza "katolik, katolikinja" zgolj slepa prevoda tujk (madž.: katolikus; ital.: cattolico; nem.: Katholik; angl.: catholic; franc.: catholique; srb.-hrv.: katolik; špan.: cato'lico ...)?
Zakaj se je v slovenščini pojavil izraz KATOLIK in kdaj je začel konkurirati KATOLIČANU?
O poševnici med številkama in vezaju med dvema imenomaPredložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.).
Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?
Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov.
Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis
Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)
Pisanje imena »Sveti duh« in slovensko pravopisno izročilo
Imam vprašanje glede začetnic imena verske osebnosti. Ali je pravilno sveti Duh, Sveti duh ali pa Sveti Duh?
SP 2001 sicer ime navaja Sveti duh, vendar smiselno se bolj zdi sveti Duh, po zgledu sveti Peter. Kakšno je vaše stališče glede tega?
Pregibanje priimka »Čavš«
Zanima me, kako se sklanja priimek Čavš (Aleks Čavš, Tina Čavš).
Kako pa je s tem: Čigava hiša? Čavševa/ Čavževa hiša
Različnost pridevnikov »polhograjski« in »slovenjgraški«Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?
Velika ali mala začetnica pri delih mesta LogatecLogatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
Vezaj ali pomišljaj v zvezi dveh imen
Kateri zapis je pravilen?
To je bil pakt Hitler-Stalin.
To je bil pakt Hitler – Stalin.
Najbolje se mi sicer zdi: To je bil pakt med Hitlerjem in Stalinom. V rabi je pogosto prvi zapis s stičnim vezajem, a se mi ne zdi pravilen. Ne znam ga utemeljiti. Drugi zapis se verjetno nanaša na člen 396 v SP 2001, a ga v rabi ni zaslediti. Prosim za pomoč.
Število zadetkov: 64