ránčSSKJ -a m (ȃ)
1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem
2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E agl. ranchamer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se'stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.

Število zadetkov: 1