rastlína, f. das Gewächs, die Pflanze.
cẹ̑vən, -vna, adj. Rohr-, Röhren-; — cevna rastlina, die Gefäßpflanze, Tuš. (B.).
gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.-C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
kózəł, -zla, m. 1) der Ziegenbock; smrdi, kakor kozel; — kozla prevrniti, einen Purzelbaum machen, Cig.; kozla obeliti, an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum machen, jvzhŠt.; — streha na kozla, das Walmdach, Svet. (Rok.); — psovka pohotnemu človeku, Cig., ali nedobrostornemu dečku, jvzhŠt.; — der im Spiel Verlierende: za kozla koga narediti, Cig., Levst. (Rok.); s kozlom koga zmerjati, jemanden einen "Bock" schelten, Z.; — der Klosterbruder (zaničlj.), Cig.; — divji k., = kozorog, der Alpensteinbock (capra ibex), Erj. (Ž.); — divji k. tudi: der Gemsbock, Cig., Jan.; — 2) ein Gestell mit Füßen, z. B. der Sägebock, der Feuerbock u. dgl., Cig.; der Garnwindenstock, C.; — 3) die Garbenharfe, V.-Cig., Gor.; kozel prevrniti = kozla, kozelc prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Lašče-Levst. (M.); — 4) die Dachstuhlsäule, Cig.; — 5) die Nase am Pfluge (der Theil, der das Streichbrett mit der Griessäule verbindet), V.-Cig.; — 6) divji k., neka rastlina: smrdljivi divji kozel, ki mej mašami raste, Jurč.; = kozelc 4), Z.
ognję́nəc, -nca, m. 1) der Karfunkel, Jan.; — 2) der Haarstrang (peucedanum oreoselinum), Rihenberk-Erj. (Torb.); — = goreča ljubezen (rastlina), C.
orẹ́hovəc, -vca, m. 1) der Nussbaumstamm, das Nussbaumholz, Mur.; — 2) der Nussstrudel: smetanci, orehovci ali kaki drugi "štruklji", LjZv.; — 3) neka rastlina, Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); der Steinklee (melilotus officinalis), C., Medv. (Rok.).
ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
pǫ́kałnica, f. 1) die Knallbüchse (ein Spielzeug), Cig., Jan.; — 2) die Platzkugel, V.-Cig.; — 3) neka rastlina: pokalnice, ki so o pšenični žetvi zrele, Dalm.; — (die Alraunwurz, C.).
ríniti, rȋnem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.-C.
ščȗləc, -lca, m. eine Art Steinbrech (saxifraga tridactylites), Medv. (Rok.); — neka užitna rastlina (crithmum maritimum), Čres, Lošinj, Unije-Erj. (Torb.); (hs.).
zrę́brčən, -čna, adj. brustkrank, Pjk. (Črt.); schwerathmig, Cig.; — zrebrčna zel, neka rastlina, Pjk. (Črt.).
žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.-C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
žúlj, m. 1) die Schwiele; žulji se mi delajo na rokah; — to so moji žulji, das habe ich mir durch Arbeit erworben, Cig.; iz svojih žuljev koga rediti, Z.; — 2) ein langsamer Mensch, vzhŠt.; — 3) vsaka ostra, bodljiva rastlina n. pr. scolymus, cirsium, carduus, eryngium, xanthium, Ist.-Erj. (Torb.); pos. die Ackerdistel (cirsium arvense), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — tudi: žȗlj.
badìč, -íča, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
bilína, f. = rastlina, Jan., Šol.; — češ.
dvodǫ̑mnica, f. = dvodomna rastlina, Cig. (T.).
gladȗška, f. neka bodeča rastlina, BlKr.
habdovína, f. neka rastlina, BlKr.-DSv. (menda = habat).
hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.-C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
hrščȃvəc, -vca, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
īzop, m. neka rastlina: der Ysop (hyssopus).
korę̑nast, adj. 1) wurzelartig, Cig.; — 2) baumstark, Cig.; — 3) wurzelig: korenasta rastlina, nk.
lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.-Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
lę̑vstək, -stka, m. neka rastlina: das Liebstöckel (levisticum), Cv. VIII. 8.; — pogl. luštrk.
lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica (Ist.)-Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.-Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
ložnocvẹ̑tka, f. rastlina s podplodnim cvetom, ložnocvetke (thalamiflorae), Tuš. (B.).
lúka 1., f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).
mȗhjak, m. (pravilno lice bi bilo: mušjak): neka rastlina, ki je muham hud strup, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
navzkrȋžnica, f. neka vrtna rastlina: das Kreuzblatt (crucianella), C.
pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
pȋgmant, m. neka rastlina, Valj. (Rad); — prim. pigmot.
pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).
poglavína, f. neka rastlina sočivnica, Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.).
povȓtən, -tna, adj. im Garten vorkommend, Garten-, Cig.; povrtna rastlina, die Gartenpflanze, Jan.
prehǫ̑dnica, f. 1) die Passkarte, Cig.; — 2) der Planet, Cig. (T.); (stsl.); — 3) eine im dritten Jahre noch gelte Kuh, Z., Gor.; — 4) brennender Hahnenfuß (ranunculus flammula), C.; (rastlina, ki se rabi zoper prehod [Schnupfen], C.).
pustȋnski, adj. Heide-: pustinska rastlina, Cig.
rastlínica, f. dem. rastlina; das Pflänzchen.
razstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Abstand (in der Turnkunst), Cig. (T.); cel r., pol, četrt razstopa, Telov.; — der Zwischenraum, Cig. (T.), C.; — der Raum, der Spielraum: rastlina, človek ima razstop, da more rasti, gibati se, Dol.; — 2) die Spalte, C.; — 3) das Einkehrhaus für Fuhrleute, C.
resník, m. 1) neka rastlina, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.-Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.-Erj. (Torb.).
slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Vreme-Erj. (Torb.).
spomlȃdən, -dna, adj. = spomladnji, Frühlings-; spomladna rastlina, Cig.
stēpən, -pna, adj. Steppen-: stepna rastlina, Cig.; stepna reka, der Steppenfluss, stepno jezero, der Steppensee, Cig. (T.).
studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.-Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.-DSv.; v šibkem, knapp, C.
škrbozòb, -zǫ́ba, m. neka rastlina, svinjam dobra piča, menda: die Kratzdistel (cirsium erisithales), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
tẹ́kavnik, m. neka rastlina, od katere se krave pojajo (tekajo), Kr.-Valj. (Rad).
vẹhúta, f. 1) kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Vrsno-Erj. (Torb.); — 2) ein schwacher Baum, Mensch u. dgl., C.
vẹšíca, f. = kapusova rastlina, ki se neče v glavo stisniti in utrditi, Rihenberk-Erj. (Torb.).
zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; (fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.-C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.-C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.
zaživẹ́ti, -ím, vb. pf. zu leben anfangen, Zora; aufleben, Cig. (T.); na kakem potu je zaživela rastlina, Zv.; — zavest mu je zaživela, Let.
zúnaj, I. adv. draußen, außerhalb; zunaj mrzel veter brije; danes še nisem bil zunaj (= iz hiše), Cig.; z. rastoča rastlina, eine exogene Pflanze, Tuš. (B.); — II. praep. c. gen. außerhalb; z. mesta; z. tega = razen tega, Cig.; — prim. izunaj; izvunaj; (iz vuna, Trub.-Mik.).
žabogrìz, -gríza, m. neka rastlina, Levst. (Zb. sp.).