- 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
star. rastlinje, zelenje: pomladno bilje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- divje rastoče rastlinje
- meso divje živali
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
fosilizíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali
- fosilizíran -a -o:
fosilizirano rastlinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zorenje, godenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. ki je v zvezi z govedom 1. ali gojenjem goveda 1.
FRAZEOLOGIJA: goveja muzika
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. odrasla samica goveda
- 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
leto, poletje glede na pridelek; letina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
strnjeno rastoče zimzeleno grmičevje, rastlinje, značilno za Sredozemlje: breg, hrib je porasel z makijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nanašajoč se na melišče: nastajanje meliščnih območij / meliščno rastlinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
trajno prepojen z zastajajočo vodo: močvirna zemlja; močvirna tla / močvirni gozdovi, travniki; močviren svet / močvirno rastlinje močvirsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
močvírni -a -o (ȋ) ~o rastlinje močvirsko rastlinje
močvírnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
- 2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem: posekati podrast; gozd je redek, skoraj brez podrasti; gosta, nizka podrast / macesnov gozd z bujno podrastjo rušja in sleča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ki pod vodo, vodno gladino
a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti
b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave / podvodni lov; oprema za podvodni šport; podvodna masaža masaža pod vodo z močnim curkom vode / podvodna jedrska eksplozija
// prirejen za delovanje, delo pod vodo, vodno gladino: podvodne naprave / podvodna torpedna cev; podvodna kamera kamera za snemanje pod vodo; podvodna maska; podvodna mina mina, prirejena za eksplozijo pod vodo / podvodni lovci; podvodni ribič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo
● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poeziji
- pojíti se ekspr.
zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev
// naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
1. namerno narediti, da kdo več ne živi: taboriščnike so pokončali v krematoriju; pokončati okužene živali; razdejali so mesto in vse živo pokončali; pokončal ga je z udarci / ekspr.: bolezen ga je pokončala bila je tako huda, da je umrl; tako dela, da se bo pokončala zelo dela
2. narediti, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: ogenj je pokončal hišo; v jezi je pokončal vse, kar mu je prišlo v roke / koze so pokončale rastlinje
● šalj. pa ga pokončajva še en liter popijva
- pokončán -a -o:
pokončane naprave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
1. kar se prilepi k čemu: odstraniti blatne, snežne prilepke
2. ekspr. nepotreben dodatek, pristavek: taki prilepki romanu samo škodijo
3. star. obliž: od zdravnika je odšel s prilepki na obrazu
♦ zool. sladkovodni polž s kapičasto hišico, ki se prilepi na kamenje, vodno rastlinje, Ancylus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
gospodarska rast interkalarna rastSNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
več rastlin, rastline: rastlinje na vrtu že zeleni / gozdno, sredozemsko, vrtno rastlinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
- 2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
- 3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
- 4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo
● vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev
// kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami
// rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
studênčni -a -o (ȇ) ~o rastlinje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
ki je, se nahaja neposredno ob polarnem območju: subpolarno območje / subpolarno rastlinje
♦ geogr. subpolarni pas pas na prehodu iz zmerno toplega pasu v polarni pas; subpolarno podnebje podnebje z zelo kratkimi poletji in dolgimi, mrzlimi zimami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
nizko, neurejeno, gosto razraščeno malo vredno rastlinje: pašnike je preraslo ščavje; posekati ščavje; preriti se skozi ščavje; bodičasto ščavje / gosto obrežno ščavje / ekspr. populiti ščavje na gredi plevel
// slabš. rastlinje sploh: njen vrt je poln ščavja
● ekspr. v reviji je bilo le dolgočasno ščavje dolgočasni članki, spisi; slabš. kaj mi nosiš to ščavje nelepe rože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
1. površina, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: tla se majejo, tresejo; tla so se pod težkim bremenom udrla; plavalec je začutil tla pod nogami dno; krilo ji sega do tal; žoga se je odbila od tal; pest ga je tiščala k tlom; pasti, sesti na tla; vreči kaj ob tla; s peto udariti ob tla; gledati v tla; ležati na tleh; razliti, razsuti kaj po tleh; pri tleh piha; mrzla, spolzka, suha tla / stopiti na mesečeva tla; pren. postaviti sklepanje na trdna tla
2. spodnja površina zaprtega prostora, po kateri se hodi: čistiti, loščiti tla; obložiti tla s keramičnimi ploščicami; zavesa sega od stropa do tal; čevlje je pustil v veži na tleh / umazana tla vagona / betonska, kamnita, parketna tla
3. zemeljska površina kot podlaga, po kateri se hodi, na kateri kaj stoji: konj je s kopitom kopal tla; sneg je pokril tla; veje segajo do tal; letalo se je dvignilo s tal; padel je z vrha strehe na tla
4. trdna plast pod zemeljsko površino: voda izpodkopava tla; iz tal molijo skale; rečna struga se vse globlje zajeda v tla; sledovi potresa so vidni v tleh; naplavinska, ognjeniška tla
// vrhnji del te plasti, ki omogoča uspevanje rastlin: tla brez gnojenja se kmalu izčrpajo; obdelati, prekopati tla; osiromašiti tla s sekanjem gozdov; mlado rastlinje poganja iz tal; prepustna, prhka, zbita tla; sestava, vrste tal / apnena, lapornata, peščena tla; gozdna tla; nerodovitna, rodovitna tla; to cvetje dobro uspeva v vrtnih tleh; pren. take razmere so bile plodna tla za razcvet umetnosti
5. navadno s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi: kraška, močvirna, puščavska tla; ravninska tla; oblikovanost tal / ekspr.: zapustiti domača tla domovino; življenje na tujih tleh v tujini / publ., z oslabljenim pomenom: napredno gibanje se je širilo zlasti na univerzitetnih tleh na univerzi; javno mnenje je proti jedrskemu orožju na tleh Slovenije v Sloveniji
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do tal popolnoma, čisto: do tal porušiti; hiša je zgorela do tal; do tal razrvani temelji družbe / do tal se priklanjati zelo
7. ekspr., v povedni rabi, v zvezi na tleh izraža zelo nizko stopnjo: disciplina je na tleh; vse naše delovanje je bilo takrat še na tleh / država je gospodarsko na tleh
● ekspr. tla mu gorijo pod nogami je v veliki stiski, nevarnosti; beži, kot da bi mu tla gorela pod nogami zelo hitro, kolikor more; ekspr. tla se mu majejo pod nogami ima ogrožen (družbeni) položaj; ni več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. tla so se mu udrla pod nogami, ko je to slišal počutil se je zelo ogroženega, nemočnega; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v sama nova oblačila; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bilo je čisto, da bi lahko jedel s tal zelo čisto; ekspr. spraviti koga na tla preprečiti mu odpor, samostojno delovanje; ekspr. izginil je, kot da bi se v tla pogreznil, udrl nenadoma, nepričakovano; ekspr. sunil sem ga, in že je bil na tleh je padel na tla; ekspr. misliš, da denar po tleh pobiram da ga na lahek način zaslužim; star. stanovati pri tleh v pritličju; ekspr. bombni napad je izravnal mesto s tlemi popolnoma ga je porušil; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedel resničnosti, mogočega, dovoljenega; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. čuti trdna tla pod nogami prepričan je, da je na varnem
♦ agr. humozna tla ki vsebujejo veliko humusa; lahka z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi, težka tla z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. nosilna tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
- iz zoologije kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi; primerjaj lat. Camelus; SINONIMI: kamela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
jeziti, delati jez: zajezovati reko / rastlinje je zajezovalo odtok vode / zidovi zajezujejo ropot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zeleno rastlinje, zelenje
PRIMERJAJ: zelenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem
2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene
3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem
● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
zeleno rastlinje, zelenje
PRIMERJAJ: zelenina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.