eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
sánkcijski sánkcijska sánkcijsko pridevnik [sánkciski] ETIMOLOGIJA: sankcija
nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola [nonšalánca] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. nonchalance, glej nonšalanten
nonšalánten nonšalántna nonšalántno pridevnik [nonšalántən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. nonchalant) iz frc. nonchalant, iz stfrc. nonchaloir ‛ne skrbeti, biti brezbrižen’, iz non ‛ne’ + chaloir ‛biti skrben, zaskrbljen’ < lat. calēre ‛biti vroč, topel’ - več ...
nonšalántno prislov [nonšalántno] ETIMOLOGIJA: nonšalanten
nonšalántnost nonšalántnosti samostalnik ženskega spola [nonšalántnost] ETIMOLOGIJA: nonšalanten
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra] FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...
zaúšnica zaúšnice samostalnik ženskega spola [zaúšnica] FRAZEOLOGIJA: dobiti zaušnico, prisoliti komu, čemu zaušnico
ETIMOLOGIJA: iz za uho
vpónka vpónke samostalnik ženskega spola [ʍpónka] ETIMOLOGIJA: vpeti
sadízem sadízma samostalnik moškega spola [sadízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Françoisu de Sadu (1740–1814) - več ...
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
sankcioníran sankcionírana sankcionírano pridevnik [sankcijoníran] ETIMOLOGIJA: sankcionirati
sankcioníranje sankcioníranja samostalnik srednjega spola [sankcijoníranje] ETIMOLOGIJA: sankcionirati
sankcionírati sankcioníram dovršni in nedovršni glagol [sankcijonírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. sanktionieren iz frc. sanctionner, iz sankcija
Število zadetkov: 17