razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī) 
  1. 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
  2. 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
    // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali
  3. 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
    // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
    // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast
  4. 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
  5. 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razgíbati2 -am in -ljem nedov. (ī) star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pregoníti -gónim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. z gonjenjem, podenjem
    1. a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni
    2. b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil
  2. 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd
    ♦ 
    vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 
  1. 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
     
    kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
    // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
  2. 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 
  1. 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
     
    pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari
  2. 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
  3. 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo; orkester se je uigral šele proti koncu sporeda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zamŕzel -zla -o [əu̯prid. (ŕ) 
  1. 1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej
  2. 2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej
  3. 3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zarjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela
     
    stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine
  2. 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli
  3. 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli
    // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

preduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pretelováditi -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil
  2. 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije
    ● 
    žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razgúgati -am tudi -ljem dov. (ūekspr.  
  1. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen
  2. 2. razmajati: razgugati stol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razkuríti in razkúriti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. močno razgreti: razkuriti peč
  2. 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce
    // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā) 
  1. 1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal
  2. 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje
  3. 3. ekspr. razgibati: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke
    ● 
    ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razmígati -am dov. (ȋekspr.  
  1. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi
  2. 2. razmajati: burja je razmigala stebre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spreletéti -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ ínav. ekspr.  
  1. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo
    // hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja
  2. 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo
  3. 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom nahitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā) 
  1. 1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
  2. 2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
  3. 3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
  4. 4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
    ● 
    publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
    ♦ 
    strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

upéti se upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) 
  1. 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti
    // čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel
  2. 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel
    // s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uplésati se in uplesáti se upléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. z vajami, plesanjem pripraviti se, razgibati se pred plesom: uplesati se pred nastopom
  2. 2. izpopolniti se v plesanju: plesalec se je do konca sezone dobro uplesal
    // s plesanjem postati skladna, ubrana celota: mlada folklorna skupina se še ni uplesala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vzvihráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka: zastava vzvihra v sunku vetra / ekspr. za steklenimi vrati so vzvihrali njeni kodri
    // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter vzvihra trakove / vihar vzvihra krošnje dreves / ekspr. burja je vzvihrala morsko gladino močno vzvalovila
  2. 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: ko je to slišal, je takoj vzvihral k njej / konjenica vzvihra v boj
    // hitro, silovito se premakniti: veter vzvihra čez polja, skozi gozdove
  3. 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: pod nebom je vzvihral jug / čustva mu vzvihrajo
  4. 4. preh., ekspr. silovito razgibati, vznemiriti: vzvihrati deželo / vzvihrati komu čustva
  5. 5. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: ob omembi tega imena je vzvihral; malo je manjkalo, da ni vzvihral / kaj mi hočeš, je vzvihrala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zgúncati -am dov. (ȗpog.  
  1. 1. razmajati: zguncati stol
  2. 2. razgibati: posrečilo se mu je zguncati odbornike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prehodíti -hódim dov. (ī ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot
// hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije
● 
ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razhodíti -hódim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot
     
    redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli
  2. 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi
    // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razvihráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples
// zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

včlenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od včleniti: razgibati pročelje z včlenitvijo zobčastih nadzidkov / včlenitev tradicionalnih vrednot v duhovni svet mladine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

animírati -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji
 
gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dinamizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pregíbati2 -am in -ljem dov. (ī) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

premígati -am dov. (ȋ) ekspr. razgibati: premigati komu roke in noge; rad bi se malo premigal; premigati si ude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razgíbanje -a (ī) glagolnik od razgibati1vaje za razgibanje telesa / razgibanje politične dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razlétati se2 -am se dov., tudi razletájte se; tudi razletála se (ẹ́) pog. s tekanjem se razgibati: otroci so se razletali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razmáhati -am, in razmáhati tudi razmaháti -am dov. (á; á á á) redko z mahanjem razgibati: ptič je razmahal peruti in zletel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razplávati se -am se dov. (ȃ) s plavanjem se razgibati: razplavati se pred tekmovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stelováditi se -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi
● 
s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaktivírati -am dov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: zaktivirati člane kake organizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaktivizírati -am dov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: prizadevati si zaktivizirati prebivalce naselja; zaktivizirati učence pri pouku / zaktivizirati mišljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Število zadetkov: 36