razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī) - 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
- 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
// povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali - 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
// povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
// povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast - 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
- 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše
razgíban -a -o - 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo
- 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino
● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti
♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razgíbati2 -am in -ljem nedov. (ī) star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pregoníti -gónim dov. (ī ọ́) - 1. z gonjenjem, podenjem
- a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni
- b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil
- 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd
♦ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo - 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
úd -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) - 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke
● pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari - 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud
- 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
uigráti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da kaj z vajami, igranjem postane skladna, ubrana celota: s treningi uigrati ekipo;
orkester se je uigral šele proti koncu sporedauigráti se - 1. z vajami, igranjem pripraviti se, razgibati se za igranje: violinist se je moral pred koncertom dobro uigrati
- 2. izpopolniti se v igranju: na začetku igra slabo, potem se uigra
uigrán -a -o: uigran ansambel; igralci so uigrani
♦ šport. dobro uigrane napadalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zamŕzel -zla -o [əu̯] prid. (ŕ) - 1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej
- 2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej
- 3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zarjavéti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela
● stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine - 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli
- 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli
// postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli
zarjavèl in zarjavél -éla -o - 1. deležnik od zarjaveti: zarjaveli stroji; od sonca zarjavela dekleta
- 2. ekspr. postaran, ostarel: zarjaveli starci / zarjaveli nazori zastareli
● ekspr. zarjavela devica neporočena ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preduhóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhovitipreduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pretelováditi -im dov. (á ȃ) - 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil
- 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije
● žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razgúgati -am tudi -ljem dov. (ū) ekspr. - 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen
- 2. razmajati: razgugati stol
razgúgan -a -o: razgugana miza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razkuríti in razkúriti -im dov. (ī ú) - 1. močno razgreti: razkuriti peč
- 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce
// zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril
razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā) - 1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal
- 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje
- 3. ekspr. razgibati: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke
● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti
razmaján tudi razmájan -a -o: star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razmígati -am dov. (ȋ) ekspr. - 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi
- 2. razmajati: burja je razmigala stebre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
spreletéti -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr. - 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo
// hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja - 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo
- 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom nahitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih
spreletéti se tudi izpreletéti se leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele
// z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču
● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā) - 1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
- 2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
- 3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
- 4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
● publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
♦ strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
upéti se upôjem se dov., upój se upójte se tudi upôj se upôjte se; upél se (ẹ́ ó) - 1. z vajami, petjem pripraviti si, razgibati si ustrezne organe pred petjem: pevci so se pred nastopom upeli / po prvi pesmi so se upeli so začeli ubrano peti
// čeprav je bilo še zgodaj, se je divji petelin že upel - 2. izpopolniti se v petju: mladi pevec se je že upel
// s petjem postati skladna, ubrana celota: pevski zbor se je v štirih letih delovanja dobro, lepo upel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
uplésati se in uplesáti se upléšem se dov. (ẹ́ á ẹ́) - 1. z vajami, plesanjem pripraviti se, razgibati se pred plesom: uplesati se pred nastopom
- 2. izpopolniti se v plesanju: plesalec se je do konca sezone dobro uplesal
// s plesanjem postati skladna, ubrana celota: mlada folklorna skupina se še ni uplesala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vzvihráti -ám dov. (á ȃ) - 1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka: zastava vzvihra v sunku vetra / ekspr. za steklenimi vrati so vzvihrali njeni kodri
// preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter vzvihra trakove / vihar vzvihra krošnje dreves / ekspr. burja je vzvihrala morsko gladino močno vzvalovila - 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: ko je to slišal, je takoj vzvihral k njej / konjenica vzvihra v boj
// hitro, silovito se premakniti: veter vzvihra čez polja, skozi gozdove - 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: pod nebom je vzvihral jug / čustva mu vzvihrajo
- 4. preh., ekspr. silovito razgibati, vznemiriti: vzvihrati deželo / vzvihrati komu čustva
- 5. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: ob omembi tega imena je vzvihral; malo je manjkalo, da ni vzvihral / kaj mi hočeš, je vzvihrala
vzvihrán -a -o: vzvihrane krošnje dreves; vzvihrana ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zgúncati -am dov. (ȗ) pog. - 1. razmajati: zguncati stol
- 2. razgibati: posrečilo se mu je zguncati odbornike
zgúncan -a -o: zguncana miza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prehodíti -hódim dov. (ī ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov;
veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot // hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije
● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživelaprehodíti se nav. ekspr. s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili
prehodívši zastar.: prehodivši nekaj korakov, se je ustavil
prehójen -a -o: ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razhodíti -hódim dov. (ī ọ́) - 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot
● redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli - 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi
// s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili
razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge
razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razvihráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijorazvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje
razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
včlenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od včleniti: razgibati pročelje z včlenitvijo zobčastih nadzidkov / včlenitev tradicionalnih vrednot v duhovni svet mladine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice;
aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
animírati -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo;
animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji
♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živaanimíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dinamizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pregíbati2 -am in -ljem dov. (ī) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len;
otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
premígati -am dov. (ȋ) ekspr. razgibati: premigati komu roke in noge;
rad bi se malo premigal;
premigati si ude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razgíbanje -a s (ī) glagolnik od razgibati1: vaje za razgibanje telesa / razgibanje politične dejavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razlétati se2 -am se dov., tudi razletájte se; tudi razletála se (ẹ́) pog. s tekanjem se razgibati: otroci so se razletali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razmáhati -am, in razmáhati tudi razmaháti -am dov. (á; á á á) redko z mahanjem razgibati: ptič je razmahal peruti in zletel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
razplávati se -am se dov. (ȃ) s plavanjem se razgibati: razplavati se pred tekmovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stelováditi se -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi
● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zaktivírati -am dov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: zaktivirati člane kake organizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zaktivizírati -am dov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: prizadevati si zaktivizirati prebivalce naselja;
zaktivizirati učence pri pouku / zaktivizirati mišljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.