Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
razkáčiti -im dov. (á ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo;
zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo;
zelo se je razkačilarazkáčen -a -o: razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati
Število zadetkov: 1