razlóčen -čna -o prid., razlóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razločnim glasom;
obrisi predmetov so postajali vedno razločnejši;
ti znaki so premalo razločni / razločna izgovarjava, pisava / njegove besede so bile dovolj razločne, da jih je lahko vsakdo razumel jasne2. knjiž. ki se da razločiti; razločljiv: stemnilo se je in drevje je bilo komaj razločno / glasovi teh živali so težko razločni
● zastar. začel se je razločni boj odločilni; zastar. razločna snov deljiva, ločljivarazlóčno prisl.:
govori počasi in razločno; razločno pisati; razločno slišati, videti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.