diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. narediti kaj bolj raznovrstno: investitor je želel diverzificirati svoj proizvodni program; diverzificirati gospodarstvo
2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: Zahod je diverzificiral svoje naftne nakupe; diverzificirati premoženje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Kako naglasiti samostalnik »malvazija«?

Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.

Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:

  • malvázija in malvazíja-e ž […] 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazijaje dobro obrodila; vinograd malvazije 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije
  • malvázijec in malvazíjec -jca m […] redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.

Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lépnica -e ž (ẹ̑)
1. bot. gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene: brezstebelna lepnica; kimasta lepnica
2. zastar. lepenka: strešna lepnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

métež -a m (ẹ̑)
1. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri: metež se je polegel; zaiti v metež / snežni metež / peščeni metež
2. ekspr., navadno s prilastkom oborožen spopad neurejene večje skupine ljudi, stisnjene na kakem prostoru: na bojišču se ni ustrašil najhujšega meteža / bojni metež / z oslabljenim pomenom naš narod vendarle ni izginil v metežu imperialističnega spopada
● ekspr. zaradi vojnega meteža se nista poročila zaradi vojne; zaradi neurejenih, težkih razmer med vojno; ekspr. ta knjiga je izšla sredi krvavega vojnega meteža med vojno
// idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: poseči v politični metež / volilni metež
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom burno, hrupno, raznovrstno dogajanje: vrgel se je v metež življenja
4. ekspr., z rodilnikom velika količina česa iz različnih smeri prihajajočega, neurejenega: pognal se je v metež krogel / prebudil ga je metež zvokov / metež besed, misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mnogostrán -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ pisatelj; ~o delo raznovrstno
mnogostránost -i ž, pojm. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mnogostránski -a -o; bolj ~ (á) ~ človek vsestranski, večstranski; ~a pogodba večstranska; ~o kmečko delo raznovrstno
mnogostránskost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mnogovŕstno nač. prisl. (ȓ) ~ preoblikovati tuje vplive raznovrstno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nakupoválni turízem -ega -zma m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək] ETIMOLOGIJA: ↑pujs
rakún rakúna samostalnik moškega spola [rakún] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. raccoon iz algonk. ärähkun iz ärähkuněm ‛praska z rokami’ - več ...
raznovŕsten -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ)
ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela
// ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

raznovŕstno nač. prisl. -ej(š)e (ȓ; ȓ) ~ oblikovan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

raznovŕstno prisl.
GLEJ SINONIM: različno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

resórt -a m (ọ̑)
velik hotelski kompleks višje kategorije v turističnem kraju z raznovrstno sprostitveno in rekreacijsko ponudbo: igralniški resort; uvajanje hotelov in resortov najvišje kategorije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sadjevina [sadjevína] samostalnik ženskega spola

raznovrstno sadje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sêjem1 -jma m (é)
prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem
● ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet
// prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sêjem1 -jma m
prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blagopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

sejmen ► ˈsai̯man -a in ˈsai̯ma m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skrômen-mna -opridevnik
  1. nezahteven, enostaven
    • kdo/kaj biti skromen pri čem
    • , kdo biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa
  2. količinsko majhen
    • kdo/kaj biti skromen glede česa
    • , kaj biti skromnejše od česa / od kdaj
  3. raznovrstno neobsežen, preprost
    • kaj biti skromenjše od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sorto: ohraniti sortne značilnosti / sortni nasad nasad z izbranimi sortami; sortna jabolka izbrana, kvalitetna jabolka določene sorte; sortno vino vino iz določene sorte grozdja z vsemi tipičnimi lastnostmi te sorte
● star. blago je precej sortno raznovrstno, različnih kakovosti
♦ čeb. sortni med med, nabran na rastlinah pretežno ene vrste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sórten -tna -o (ọ̑) star. precej ~o blago raznovrstno, različnih kakovosti
sórtni -a -o (ọ̑) ~ nasad
sórtnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sǫ̑rtən, -tna, adj. 1) von verschiedener Qualität: sortno je platno, za katero je več predic prejo prelo, Polj.; — sortno blago = raznovrstno blago, da je moči izbrati, Dol.; — 2) geeignet: nisem sorten, da bi med gospodo šel, sortno je, es hat das entsprechende Aussehen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sredíšče regionálnega poména -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tŕg -a m (ȓ r̄)
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tŕg -a m
1.
navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila
SINONIMI:
tržnica, neknj. pog. plac, knj.izroč. tržišče
2.
odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. trgec, ekspr. tržec, redk. tržič
3.
kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje
SINONIMI:
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik devizni trg  pojmovnik kapitalski trg  pojmovnik mednarodni trg  pojmovnik prosti trg  pojmovnik trg delovne sile  pojmovnik svetovni trg
GLEJ ŠE: borza, zasičenost, zasičenost, zasičenost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

trópski dežévni gózd -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tŕžnica -e ž (ȓ)
navadno pokrit prostor, kjer se vsak dan ob določenem času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: urediti tržnico; hoditi kupovat v tržnico / zgraditi tržnico / ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki; ribja tržnica; tržnica na debelo na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah; veletržnica / stojnice na tržnici na (živilskem) trgu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tŕžnica -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

živžáv -a m (ā)
ekspr. raznovrstni, hkratni živahni glasovi: živžav je utihnil; poslušati živžav; živžav otrok, vrabcev / zagnati živžav / živžav glasov
// raznovrstno, hkratno živahno dogajanje, gibanje, navadno ob takih glasovih: na igrišču, ulici je ves dan živžav; gledati, opazovati živžav / zaiti v živžav / prometni, smučarski živžav
● ekspr. gnezdo je bilo polno mladega živžava živahno oglašajočih se, premikajočih se mladičev; ekspr. deklica je pravi živžav je zelo živahna, živa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 30