1. 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč
   // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover
2. 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh
3. 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino
4. 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce

razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale

razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

razprán -a -o: razpran rokav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
   ♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
   // del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. 2. redko pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. 3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu
   // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden
   // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive
2. 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi
3. 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi
   // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv
   ♦ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

1. 1. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice: trebuh ga boli; živali se je napel trebuh; trebuh se veča, ekspr. raste; izbočiti trebuh; prerezati, razparati ovci trebuh; položiti roko na trebuh; suniti koga v trebuh; držati se za trebuh; kitov, konjski, ribji trebuh; mehek, okrogel, povešen, vdrt trebuh; riba s sploščenim, stisnjenim trebuhom; spodnji del trebuha; ima trebuh kot sod zelo velik
   // ekspr. ima trebuh izbočen trebuh zaradi tolšče
   // ptica je po trebuhu rumena po spodnjem delu telesa
   // kot povelje trebuh noter, prsi ven
   // trebušna stran telesa: leči, obrniti se na trebuh; plaziti se po trebuhu; mrtve ribe so plavale v vodi s trebuhom navzgor
   // trebušna votlina (z organi): v trebuhu se mu nabira voda / boli, zavija, zbada ga po trebuhu; imeti bolečine, krče v trebuhu / govoriti iz trebuha govoriti brez premikanja ustnic, tako da se sliši, kot da glas prihaja iz trebuha
2. 2. nav. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: trebuh soda, vrča; vrat in trebuh steklenice / trebuh jadra del jadra, ki se ob vetru izboči
   // grozeči trebuhi oblakov
   // notranjost česa, zlasti votlega: letalo je v trebuhu nosilo bombe; tovorni prostor v trebuhu ladje / rovi v trebuhu gore
   // spodnji del trupa (letala): zaradi okvare je letalo pristalo na trebuhu
   ● pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; ekspr. poseda po gostilnah in si pase trebuh veliko, z užitkom jé; (potegniti) trebuh noter s skrčitvijo mišic mu zmanjšati obseg; ekspr. tako je lačen, da se mu skozi trebuh vidi zelo; od smeha so se držali za trebuhe zelo so se smejali; ekspr. po trebuhu se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; pog. domov je prišla s trebuhom noseča; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. vrnil se je s praznim trebuhom sestradan; preg. kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj na Dunaju je življenje zelo drago
   ♦ metal. razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.