dejánje -a
s1.
uresničenje odločitve ali volje 2.
vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega delaSINONIMI:
dramsko dejanje,
knj.izroč. akt,
zastar. čin2
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
divjánje -a
s1.
živahno, razposajeno tekanje sem ter tja 2.
nastopanje z veliko silo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
divjáti -ám nedov. (á ȃ) 1. divje, razposajeno tekati sem ter tja: ne divjaj, saj si že ves poten;
otroci divjajo po sobi, za žogo;
divjati gor in dol / krava divja po travniku / ekspr. pri delu kar divja zelo hitro dela// ekspr. zelo hitro se premikati: mudilo se mu je, da je kar divjal v mesto; kam divjaš? / divjati na konju; tako divja z motorjem, da se bo še ubil 2. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: burja silovito divja;
morje divja in veter dviga valove čez krov ladje;
na Dolenjskem je zjutraj divjalo neurje s točo;
vihar divja že nekaj dni / v dolini so prav takrat divjali najhujši boji; v deželi že več let divja vojna; pren. v njem divja vihar strasti; v srcu mu je divjala jeza; brezoseb. strašno je divjalo v njem 3. v dejanju kazati svojo jezo, togoto: pijan je divjal nad otroki;
divja kot obseden 4. ekspr. divje, nepravilno rasti: korenje divja, namesto da bi delalo koren;
pren. zadnje čase cene kar divjajo divjajóč -a -e:
divjajoč hudournik; divjajoča nevihta; divjajoča žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
divjati ► ˈdivjaːt -aːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
fantalínski -a -o; bolj ~ (ȋ) slabš. ~o vedenje |razposajeno, objestno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
fantalínstvo -a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: hude posledice fantalinstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
hà2 medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kobíla kobíle samostalnik ženskega spola [kobíla] STALNE ZVEZE: arabska kobila, hladnokrvna kobila, kraška kobila, lipicanska kobila, toplokrvna kobila FRAZEOLOGIJA: bosa kovačeva kobila, Kovačeva kobila je vedno bosa. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kobyla, hrv., srb. kòbila, rus. kobýla, češ. kobyla < pslov. *kobyla iz *koby < *kabōn ‛konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati] 1. delati, oblikovati kodre1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
koziti se ► ˈkȯziːt se -iːn se nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
kúže2 -ta s (ȗ) ekspr. pes: razposajeno mlado kuže
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
máčica -e ž (ā) 1. manjšalnica od mačka: mačice in psički se igrajo na dvorišču;
mlade mačice;
dekle je razposajeno kot mačica / ekspr. našo mačico imamo vsi radi mačko2. pog., ekspr. ljubka, mikavna ženska: spoznal sem ljubko mačico / kot nagovor te zebe, mačica 3. nav. mn. socvetje v obliki podolgovate kepice: mačice se osipajo;
vrba je že pognala rumene mačice / leskove mačice
♦ bot. socvetje, značilno za skupino brezvenčnic// vejica s takim socvetjem: nalomiti mačic 4. ekspr., zastar. večja snežinka: redke bele mačice letijo po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati 2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
noréti -ím nedov., nôrel (ẹ́ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnišnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori;
stari in mladi so začeli noreti;
pren. zima je letos dolgo norela 3. ekspr. burno izražati svoja čustva: noreti od navdušenja, veselja / noreti nad kom // kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: na stara leta je začel noreti // v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: vsa dekleta so norela za njim; že dolgo nori za njo // v zvezi z za biti zelo navdušen nad čim: otroci norijo za lutkami; mladina nori za popevkami / za tem pevcem vsi norijo 4. ekspr. divje, razposajeno tekati sem ter tja: dekletce nori po travi;
cel dan je norel z otroki po hiši // zelo hitro se premikati: nič ne bom norel, lepo počasi bom šel; kam tako noriš
● ekspr. ne nori ne govori, ne ravnaj nespametno, nerazsodno; ekspr. to bo norel, ko bo izvedel zelo bo razburjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
noréti -ím nedov. nôri -íte, -èč -éča; nôrel -éla, -èt/-ét; norênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) knj. pog., poud. Bolnik spet ~i |kaže znake duševne bolezni|; poud.: Otroci ~ijo po travi |divje, razposajeno tekajo|; Kam tako ~iš |hitiš|; poud. noreti za kom/čim Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno ljubezensko naklonjenost|; ~ ~ popevkami |navduševati se nad njimi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
noreti ► ˈnoːrt ˈnȯriːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalíniti -im nedov. pobalínjenje (í ȋ) poud. |razposajeno, objestno se vesti, ravnati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalínka -e ž (ȋ) razposajeno, objestno nedoraslo dekle: pobalini in pobalinke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalínski -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~o vedenje |razposajeno, objestno|pobalínsko -ega s, pojm. (ȋ) poud. nekaj ~ega v otroku |razposajenega, objestnega|pobalínskost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |razposajenost, objestnost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalínsko nač. prisl. (ȋ) poud. ~ se obnašati |razposajeno, objestno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pobalínstvo -a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva;
kar si storil, je pravo pobalinstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
podíti -ím nedov. (ī í) 1. delati, povzročati:a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: poditi otroke iz sobe / poditi kokoši z vrta / podil je sina od hiše, dokler ni zares odšel b) da kdo kam gre, pride: s palico je podila otroke domov / psi podijo divjad pred lovce / ekspr. podi ga k zdravniku sili ga, mu prigovarja, naj gre// nav. ekspr. preganjati, zasledovati: neusmiljeno so podili sovražnike; kam tako hitite, kot da bi vas kdo podil; pren. usoda ga podi po svetu 2. delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: jezdec je podil konja;
dirkači so podili vozila;
nepreh.: podil je vse hitreje;
skozi gozd je podil, da je voz kar odskakoval / ekspr. veter podi oblake podíti se
razposajeno, živahno tekati sem ter tja: otroci se podijo po travniku; poditi se za žogo; rada se podi z otroki / jezdeci so se podili po hipodromu
// s prislovnim določilom hitro se premikati sem ter tja: nad poljem se podi jata krokarjev; ribe se podijo po ribniku / ekspr. po nebu se podijo temni oblaki / ekspr. nad gorami se podi nevihta je; pren., ekspr. po glavi se ji podijo moreče misli
// ekspr. hitro se premikati: v skoku so se podili za begunci; podijo se skozi vas kot vihra
● ekspr. rad se podi za ženskami jim dvori
podèč -éča -e:
hitro se podeči oblaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
podíti se -ím se
nedov. živahno, razposajeno tekati sem in tja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
podivjáti -ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali;
ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal;
splašena žival je podivjala // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal;
med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo podivján -a -o:
ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
podivjáti -ám
dov.1.
začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja; postati neukrotljiv, nediscipliniran 2.
postati nekultiviran, neciviliziran 3.
ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
podivjati ► pȯˈdivjat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
ponoréti -ím dov., ponôrel (ẹ́ í) 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori;
ženska je čisto ponorela;
v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu 2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi močnega čustva: ponoreti od ljubezni, navdušenja, razburjenja, sreče, veselja 3. pog. postati duševno bolan: jetnik je v samici ponorel;
zaradi mučenja je ponorel 4. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: avtomobil je ponorel;
kazalci so ponoreli;
raketa je ponorela in začela švigati sem in tja
● ekspr. ali si ponorel zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno, nerazsodno; ekspr. otroci so na travniku kar ponoreli so začeli divje, razposajeno tekati sem ter tja; ekspr. ponorel je za tisto lepotico zaljubil se je vanjo; ekspr. rekel je, da je včasih dobro malo ponoreti se (hrupno) pozabavatiponôrel tudi ponorèl in ponorél -éla -o:
ponorel človek; tekali so po stanovanju kot ponoreli; vpila je kot ponorela
● ekspr. v ponorelem strahu se je oklenila moževe roke v zelo velikem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
pregánjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
pŕhati -am nedov. (r̄) 1. s silo izpuščati (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastajajo kratki, ostri glasovi: konji rezgetajo in prhajo;
splaval je iz globine in prhal;
razposajeno so tolkli po vodi in prhali;
med govorjenjem je prhal okoli sebe;
prhati predse;
prhal je kot mlad žrebec / ekspr. kar prhal je od smeha / preh. prhati pene iz ust 2. umivati s prho: prhati otroka;
vsak večer se prha // z razpršeno tekočino močiti, vlažiti: prhati rastlino; prhati s kemičnimi sredstvi 3. brizgati v razpršenih kapljicah: vrelci tople vode so prhali v zrak
● kokoši prestrašeno prhajo na vse strani mahajoč s perutnicami tekajo; prhati po zraku zelo hitro, slišno letati, švigatiprháje :
sopihaje in prhaje je lezel iz vode
prhajóč -a -e:
prhajoč se umivati; prhajoči konji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
razposajèn -êna -o prid.(ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci;
biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.:
razposajeno se smejati;
prim. razposaditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
razposajèn -êna -o
prid.1.
ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo 2.
ki izraža veliko sproščenost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
razposajêno nač. prisl. (é) ~ se vesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
razposajêno nač. prisl. izraža, da dejanje, stanje vključuje veliko sproščenost
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024
Razposajenost, razposajen, razposaditiKer pogosto pišem kolumne, kjer je potrebna besedna raznovrstnost, me zanima, kakšen je glagol iz pridevnika "razposajen"; v intervjujih sem že nekajkrat opazil glagol razposaditi, a mi Fran ponudi to obliko le kot nadomestni glagol za razporejati. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
skákati in skakáti skáčem, stil. skákati -am nedov., skáčite, tudi skákaj, tudi skakájte (á á á; á) 1. z odrivi, zlasti z nogami, se oddaljevati od podlage: skačem, da si okrepim noge;
skakati pol metra visoko;
skakati in tekati;
skače kot žrebe / skakati na mestu / otroci skačejo čez potok; ptič skače z veje na vejo; skakati na vlak je nevarno / kopali so se in skakali v vodo / skakati na glavo, noge / skakati s padalom; skakati s smučmi; skakati z elastiko; skakati z vrvico / pes je kar skakal, ko je zagledal gospodarja / skakati od veselja // s takimi odrivi opravljati določeno pot po zraku: vsak smučar, tekmovalec skače trikrat / skakati na sedemdesetmetrski skakalnici / skakati daleč // ukvarjati se s skakanjem: ta padalec, smučar skače že več let 2. z odrivi se premikati: kenguru ne teče, ampak skače;
skakati proti domu;
skakati po eni nogi // ekspr. razposajeno, živahno tekati, navadno ob igri: otroci skačejo na dvorišču 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi se hitro pojavljati: napadalci so skakali izza dreves / otroci radi skačejo pred avtomobile 4. nav. ekspr., s prislovnim določilom z odrivi zelo hitro vstajati: vojaki so že ob prvih strelih skakali z ležišč / skakati na noge; skakati kvišku 5. nav. ekspr. z odrivi, z določenim namenom se premikati v položaj, kot ga izraža določilo: kričali so in skakali nanj / pes je besno skakal v tujca / sovražnik jim je skakal v hrbet 6. ekspr., s prislovnim določilom v kratkih časovnih presledkih, z določenim namenom hitro opravljati kake poti: skakati od urada do urada;
ves dan sem skakal po trgovinah 7. ekspr. hitro, nenadoma se po zraku oddaljevati od podlage: iskre so skakale na vse strani / plameni so skakali s strehe na streho / njeni spretni prsti so vedno hitreje skakali po klavirju // poskakovati: žaga skače / ob udarcih so krožniki na mizi kar skakali 8. ekspr. zaradi zunanje sile, sunka se zelo hitro premikati iz določenega položaja: kazalec, priprava skače sem in tja // tako se premikati iz določenega položaja zaradi ohlapne namestitve: ni dobro pritrjeno, zato vijak, železo skače / noge mu skačejo v prevelikih čevljih 9. ekspr. hitro, naenkrat v visoki stopnji se spreminjati, naraščati in upadati: cene skačejo / temperatura skače gor in dol 10. ekspr. nenadoma prehajati z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: preveč skače, nič ga ne razumem / v svojih mislih, vprašanjih skače; skakati stran od snovi pogovora / ta film zelo skače od enega prizorišča na drugo
● ekspr. kako bo skakala, ko bo to izvedela zelo bo jezna; ekspr. skakati čez ojnice, čez plot biti nezvest v zakonu; ekspr. skakati komu v besedo prekinjati ga pri govorjenju; ekspr. črke mu skačejo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru; ekspr. njene misli so skakale druga čez drugo si hitro sledile in bile med seboj nepovezane; ekspr. skakati si v lase prepirati se; tepsti se; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ šah. skakač skače se premika za dve mesti naprej in eno vstran; šport. skakati čez konja, kozo; skakati v daljino, višino; skakati v vodo; skakati s palico skakáje :
ptički žvrgolijo, skakaje z veje na vejo; otrok je zbežal, skakaje čez luže
skakajóč -a -e:
skakajoč oditi; prišla je s skakajočim korakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
skakati ► sˈkaːkat sˈkaːčen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati 2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
smŕkavka -e ž (ŕ) slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: ozmerjal jo je s smrkavko // ekspr. nedoraslo dekle sploh: razvajena smrkavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
smŕklja -e ž (ȓ) slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: smrklje so se jim posmehovale / kot psovka smrklja smrkava // ekspr. nedoraslo dekle sploh: takrat sem bila še smrklja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
smŕklja -e ž, člov. (ȓ) slabš. |razposajeno nedoraslo dekle|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
smrkolínka -e ž (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: te smrkolinke nihče ne mara // nedoraslo dekle sploh: svojeglava smrkolinka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
smrkolínski -a -o; bolj ~ (ȋ) slabš. ~o vedenje |razposajeno, objestno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
sprevèdno prisl. prevzetno, razposajeno: Csi ſze ſzprevedno i po kurvejszkom noſzimo KŠ 1754, 43; Escse i 'zü'zevko milüj, I szprevedno je nebantüj KAJ 1870, 166
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zahahljáti -ám dov. (á ȃ) zamolklo privreti, priteči, pojaviti se: voda je zahahljala iz lukenj / ekspr. iz grla mu zahahlja grozeče mrmranje zahahljáti se
pritajeno, veselo se zasmejati: poslušalci so se zahahljali; razposajeno, škodoželjno se zahahljati / ha, ha, ha, že razumem, se je zahahljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zdivjáti -ám dov. (á ȃ) 1. postati nekultiviran, neciviliziran: v samoti je popolnoma zdivjal // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: zaradi pomanjkanja svetlobe rastline zdivjajo; neobrezane trte zdivjajo 2. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: odvezan pes je zdivjal / krava je pobesnela in zdivjala s pašnika // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: na ravni cesti je avtobus zdivjal; voznik je udaril z bičem in konji so zdivjali / sedel je v avtomobil in zdivjal v mesto se zelo hitro odpeljal; zdivjati za tovariši zelo hitro oditi3. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: ljudje so v vojni zdivjali / preh. slaba družba zdivja človeka // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: dolgo se je premagoval, ob teh besedah pa je zdivjal; zdivjati nad sodelavci / zdivjati v strašni jezi 4. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: neurje, nevihta zdivja;
požar je zdivjal, da so plameni švigali do neba;
nad mestom je zdivjal silen vihar zdivján -a -o:
zdivjan človek; zdivjani poganjki; zdivjana čreda; zdivjana reka;
prim. izdivjati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.
zdivjati ► zˈdivjat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.