difuzíja -e ž (ȋ) fiz.  
  1. 1. samodejno prodiranje kake snovi v drugo, pronicanje: difuzija plina skozi opno; pren. difuzija kulture
  2. 2. razprševanje svetlobe na drobnih delcih, sipanje: difuzija sončne svetlobe na kapljicah vode v megli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

difúzor -ja m (ȗ) teh. priprava za razprševanje, razpršilec: razprševati z difuzorjem
♦ avt. del vplinjača, v katerem se gorivo meša z zrakom; strojn. stožčast del cevi, v katerem se hitrost tekočine zmanjšuje, tlak pa narašča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

léča -e ž (ẹ́) 
  1. 1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje
    // pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
    // anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča
  2. 2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče
    ●     bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
    ♦     bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

matírati2 -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

pršílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

puhálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 
  1. 1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka
  2. 2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razprševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razprševánje -a s (ȃ) glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razpršílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 
  1. 1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem; razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec
    // nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem
  2. 2. manjša posoda s kemičnim sredstvom, shranjenim pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilec je že prazen; kupiti tri razpršilce proti mrčesu; razpršilec z lakom za lase / zaščitno sredstvo v obliki razpršilca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razpršílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo
♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razpršílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za razprševanje: vlaženje rastlin z razpršilko / parfumska razpršilka
// nastavek za razprševanje: posoda z razpršilko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

razpršílnik -a m (ȋ) priprava za razprševanje: vlažiti rastline z razpršilnikom; razpršilnik za gnojnico
// nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilnik na pipo / vrtljivi razpršilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

rosílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

sípanje -a s (ī) 
  1. 1. glagolnik od sipati: sipanje žita v vreče / sipanje bomb
  2. 2. fiz. razprševanje svetlobe na drobnih delcih: zakoni sipanja / sipanje svetlobe na prašnih delcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

stêklo -a s (é) trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo
// izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip
// povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
// stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo
// embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana
● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti
♦ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporabja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

tlačílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) 
  1. 1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo
    ♦     avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta
  2. 2. ženska, ki tlači: tlačilke zelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.

Število zadetkov: 16