besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se] nedovršni glagol

disputirati, prerekati se, razpravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

disputirati nedov. disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe nespodobi ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat nedol. ǀ de bi s' Catharino od vere disputerali del. mn. m disputirati se disputirati, razpravljati (o verskih vprašanjih): ſe bosh mogla disputerat nedol. noter v' Tempelni ǀ enkrat Copres na ſrejd plaza ſe je disputeral del. ed. m shnimi od vere ← nem. disputieren ← lat. disputāre ‛razpravljati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol
1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

disputirati se -am se (disputirati se, dišputirati se) nedovršni glagol
1. kdo; iz česa, zavoljo česa, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo izmenjavati mnenja sploh
1.2 kdo; iz česa, od česa, zavoljo česa, kaj, za kaj, nad čim, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izprávljati, -am, vb. impf. ad izpraviti; 1) rectificieren, Cig. (T.); — 2) i. se, = razpravljati se, M., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

izvpraševati se nedov. razpravljati: ſó ſe s'Stephanom is vprashovali del. mn. m (III, 11) Citat na začetku pridige, prevod lat. diſputantes cum Stephano (SP Apd 6,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pregovárjati -am nedov. govoriti, razpravljati: Naj v-krotkoſzti pregovárjam BRM 1823, 385; Gda bi pa on pregovárjao od pravicze i zdr'závanya KŠ 1771, 418
pregovárjati se -am se pogovarjati se: I ni vu czérkvi ſzo me nej najsli, ka bi ſze ſzkim pregovárjao KŠ 1771, 417; szo sze vu pope zvézali, 'snyimi sze pregovárjali KOJ 1845, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razprávljati, -am, vb. impf. ad razpraviti; 1) entkleiden; — r. se, sich entkleiden; — 2) abhandeln, verhandeln, Cig., Jan., nk.; (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

razpravljati se (rezpravljati (se)) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

rezpravljati (se) glagol

GLEJ: razpravljati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

trahtati -am nedov. nameravati (izvršiti naklep): Ieſt trahtam 1. ed. ludem ſerze ſaprèti ǀ v' shkodo perpravit ga trahtash 2. ed. ǀ ta Kateri trahta 3. ed. faratat, je ſam faratan ǀ tatye golufi, inu oherniki trahtaio 3. mn. blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ maszhovajne tebe drashi, de bi ti tudi njega v' shkodo trahtal del. ed. m perpravit ǀ kazha paklenska bo trahtala del. ed. ž petò ranit na leben trahtati streči po življenju: edn timu drugimu na leben trahtaio 3. mn. ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal, de mu ſo na leben trahtali del. mn. m ← srvnem. trachten ‛misliti na, premišljevati o’ ← lat. tractāre ‛razpravljati, razlagati, obravnavati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Število zadetkov: 11