Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
razrúšiti -im, in razrušíti in razrúšiti -im dov. (ú ȗ; ī ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: razrušiti hišo;
potres je razrušil veliko naselij;
grad se je razrušil;
ekspr. razrušiti mesto do tal, v nič 2. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: razrušiti ravnovesje v naravi / razrušiti družinsko življenje razrúšen -a -o:
razrušena hiša; mesto je bilo do tal razrušeno
Število zadetkov: 1