Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

raztŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil
// narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake
// s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les
2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih
3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo
● 
ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen
šívati -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í)
1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati
// med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati
2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati
// ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom
● 
ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli
kloféta tudi klofêta -e ž (ẹ̑; ȇ)
pog., slabš. grd, ponošen klobuk: ima raztrgano obleko in klofeto na glavi; preluknjana klofeta
// klobuk sploh: dajte z glave svojo klofeto, gospod
obútal -i [obutau̯ž (ú)
zastar. obuvalo: na sebi je imel oguljeno obleko in raztrgano obutal
odévka -e ž (ẹ̑)
knjiž. odeja: postelja z raztrgano odevko / sedeli so na preprogah in barvastih odevkah pregrinjalih
podlóžka -e ž (ọ̑)
teh. ploščica za podlaganje pod kovično glavo, vijačno glavo, matico: kovinska podložka; vijak, podložka in matica / nasadna podložka; varnostna podložka ki varuje, da se matica zaradi tresenja ne odvije
● 
zastar. suknjič z raztrgano podložko podlogo
razcapánček -čka m (á)
ekspr. otrok, oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: mali razcapanček se je vsem smilil
razcapánec -nca m (á)
ekspr. kdor je oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: nihče ni hotel prisesti k razcapancu
// postopač, potepuh, berač1kaj se potikaš po svetu kot kak razcapanec
razcapánka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki je oblečena v zelo raztrgano, ponošeno obleko: kakšna razcapanka je
raztŕganec -nca m (ȓ)
1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači
2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance
raztrganína -e ž (í)
1. raztrgano mesto, luknja: popraviti raztrganino v mreži / raztrganine na razvaljanem testu
2. med. rana, poškodba, povzročena s topim predmetom: raztrganina kože, notranjega organa
stŕganec -nca m (ȓ)
kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko; raztrganec: strganci in potepuhi
strganína -e ž (í)
raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno
Število zadetkov: 13