Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mačkón mačkóna samostalnik moškega spola [mačkón]

ekspresivno maček, zlasti večji

ekspresivno moški, ki je v čem izkušen, spreten

ekspresivno moški, ki rad zapeljuje, se postavlja

ETIMOLOGIJA: ↑maček

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

4.1.

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

diskurzíven -vna -o prid. (ȋ)
filoz. ki se opira na razumsko, logično razčlenjevanje: diskurzivno mišljenje, spoznavanje

dúh1 -á m, im., tož. dv. tudi duhá (ȗ)
1. razumsko-spoznavna stran človeka: njegov duh je ostal jasen; oblikovati duha človeka; stremljenje duha k lepoti; zadovoljiti potrebe duha; sposobnost duha; knjiž. moj duh bedi nad njim / dela človeškega duha najvišje, izvirno ustvarjalne sposobnosti; velikani duha / enoličnost ubija duha miselno dejavnost; bogastvo človekovega duha mišljenja, čustvovanja; lepa je in polna duha bistroumnosti, domiselnosti
// s prilastkom miselne, značajske značilnosti: je bistrega, upornega duha; manjka mu kritičnega duha
// s prilastkom nadarjenost, sposobnost: narava mu ni dala umetniškega duha; ima preroškega duha; je brez trgovskega duha
2. s prilastkom človek, zlasti glede na njegove miselne in značajske značilnosti: slovi kot izrazit analitičen duh; takšno stališče zastopajo naši najnaprednejši duhovi; nemiren, velik duh / spada med največje duhove dvajsetega stoletja mislece, razumnike; klasična filozofija je dolgo obvladovala evropske duhove
// mn., publ. ljudje, zlasti glede na določene nazore, ideje: glede tega se duhovi razhajajo; novica je razburila duhove / ločitev duhov razcepitev v nazorsko različne skupine
3. splošne miselne, nazorske značilnosti: duh časa se spreminja; nasprotovati duhu časopisa; spoznati duha modernega človeka / napreden duh knjige; patriarhalni duh meščanstva / biti vzgojen v svobodoljubnem duhu miselnosti, nazorih; biti Slovenec po rodu in duhu / vsi so istega duha; vznes. bil mu je brat po duhu in po srcu
// resnična, prava vsebina: pačiti načela in duha gibanja; takšni zaključki so tuji duhu razprave; to ustreza le črki, ne pa duhu zakona / postopati v duhu predpisov smislu
4. navadno s prilastkom splošno psihično razpoloženje: zanimalo ga je, kakšen duh vlada med delavstvom, v deželi; tekmovalni duh je zajel šolo / knjiž., z oslabljenim pomenom: med množicami se je širil duh nezadovoljstva nezadovoljstvo; vanj je stopil duh zavisti / odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu vzdušju, atmosferi; publ. posvetovanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja / vnašati v poslovanje dobičkarski duh stremljenje, težnje
5. v različnih mitologijah in religijah bitje netvarne narave: verjeti v duhove; dobri in zli duhovi; gozdni, vodni duhovi; odšel je tiho kakor duh / ropotajoči duh paranormalni pojav, pri katerem se sliši nerazložljiv ropot, vidi lebdeče, padajoče predmete, kar naj bi povzročali duhovi / v krščanstvu: Bog je duh; hudobni duh hudič; nebeški duhovi angeli
6. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka; duša: duh je zapustil telo / prikazal se mu je duh rajnega; ekspr. ali si ti ali je tvoj duh
7. v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je: duh in materija; bitnost duha
● knjiž. njegov duh ni klonil ostal je pogumen; duh se mu je omračil duševno je zbolel; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; dvigniti duha vojakom jih opogumiti; biti v duhu pri kom z mislimi, ne dejansko; samo sedel je pri njih, z duhom pa je bil odsoten mislil je na druge stvari; brati kaj s pravim duhom namenom, razumevanjem; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; star. bolan na duhu slaboumen, omejen; iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; knjiž. braniti resnico z orožjem duha s prepričljivim, bistrim dokazovanjem; ura duhov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene, v katerem se vračajo duhovi rajnih; ekspr. zakladi duha kar je ustvaril človeški razum
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine; rel. sv. Duh tretja božja oseba

mehanicíst -a m (ȋ)
1. pristaš mehanicizma: nauk, teorija mehanicistov
2. knjiž. kdor togo, razumsko poenostavljeno prenaša zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: ne bodimo taki mehanicisti

mehanicízem -zma m (ī)
1. filoz. nauk, ki razlaga vse pojave v naravi, družbi z zakoni mehanike: mehanicizem enači človeka in stroj
2. knjiž. togo, razumsko poenostavljeno prenašanje zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: mehanicizem je ustvarjalnemu duhu tuj

nàdrazúmski -a -o prid. (ȁ-ȗ)
ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje: nadrazumska logika glasbe; trdil je, da so nekatere resnice nadrazumske

odpovédati -povém dov. (ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo; odpovedati komu službo, stanovanje
// izjaviti, da osebek
a) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo, sporazum
b) česa naročenega ne želi več: odpovedati časopis / odpovedati naročeno kosilo
2. izjaviti, sporočiti, da napovedanega, obljubljenega dejanja ne bo: zaradi bolezni v ansamblu so predstavo odpovedali
3. z oslabljenim pomenom narediti, da kdo ni več deležen česa pozitivnega od osebka: odpovedati komu gostoljubje; odpovedati staršem pokorščino ne biti več pokoren, ubogljiv
4. nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: ko sem to slišal, so mi odpovedale noge; včasih mu odpove spomin / odpovedale so mu moči; ob tem problemu je tudi njegovo znanje odpovedalo / v drugem polčasu je moštvo odpovedalo / po eni uri dela je stroj odpovedal / publ. slabši material v takih razmerah odpove postane neprimeren, se pokvari
● od presenečenja mu je odpovedal glas, jezik ni mogel (spre)govoriti; ekspr. koruza je letos odpovedala slabo obrodila; za taka merjenja klasična metoda odpove postane neuporabna, neprimerna; ekspr. ob takih izgubah razum odpove take izgube se ne dajo razumsko opravičiti; ekspr. toliko časa so ga nadlegovali, da so mu odpovedali živci da je prenehal biti miren, zadržan, previden; odpovedati tujemu novinarju gostoljubje prepovedati nadaljnje bivanje v državi
♦ fin. odpovedati (na odpovedni rok vezano) hranilno vlogo izjaviti, da osebek želi vezano vlogo po preteku odpovednega roka dvigniti

odpovédati se

izjaviti, da osebek česa ne želi sprejeti, več imeti:

odpovedati se dediščini v korist brata

odpovedati se predsedniški funkciji, prestolu

/ publ. države podpisnice so se odpovedale uporabi sile

zavestno narediti

da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več:

odpovedati se udobju

/ odpovedati se načrtu, sreči

/ zdravniki so ji svetovali, naj se zaradi bolezni odpove otrokom naj ne rodi, nima otrok

/ odpovedati se svetu

da se osebek zaželenega dejanja ne udeleži, ga ne opravlja:

odpovedati se izletu, kajenju, študiju

/ odpovedati se alkoholnim pijačam

izjaviti, da osebek ni več s čim v pozitivnem odnosu, zvezi:

odpovedati se svojim idejam, svoji veri

/ ker so film zelo spremenili, se mu je scenarist odpovedal

odpovédan

-a -o:

prireditev je bila odpovedana

odpovedano stanovanje

racionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo
2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje
3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati
4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah
♦ mat. odpraviti koren

racionalizíran

-a -o:

racionaliziran postopek

razúmski -a -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na razum: razumsko dojemanje, spoznavanje; razumsko gledanje na svet / razumska sposobnost umska / razumski dosežki; razumska dejavnost / razumski človek; sošolcem se je zdela preveč razumska; razumski in čustven

razúmsko

prisl.:

razumsko ga ni odklanjala

razumsko presojati, utemeljiti

razumsko zgrajena pesem

sam.: dajati prednost razumskemu pred domišljijskim

resníca2 -e ž (í)
1. kar je v skladu s tem, kar je, obstaja: iskati, spoznavati resnico; znanost odkriva resnico; ločevati resnico od neresnice / objektivna, relativna, subjektivna resnica; zgodovinska, znanstvena resnica; pozitivistično pojmovanje resnice / boriti se, ekspr. goreti za resnico
2. kar je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: poročilo ne ustreza resnici; dokazati, preverjati resnico; govoriti resnico; nerad sliši resnico; kar si mi povedal, je samo delna, ekspr. polovična resnica; ekspr. to je čista, gola resnica; resnica o zločinu / kar pravi, je resnica; resnica je, da ne vidimo stvari takih, kot so; v tem je nekaj, ekspr. košček, zrno resnice / po resnici povedati
3. kar se spozna, ugotovi: ta resnica velja za nas vse; izrekel je globoko resnico; prišli so do resnice, da je ves trud zaman; absolutno veljavne resnice / v govor vpleta pregovore in resnice; ekspr. bradata resnica že dolgo znana, stara
4. knjiž. resničnost: prepričal se je o resnici njegovih trditev
5. knjiž. bistvene lastnosti, značilnosti: spoznati resnico odnosa med človekom in naravo
6. v prislovni rabi, v zvezi v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: v resnici ni tak; ne vemo, kako mu je v resnici ime; kazati kaj, kar v resnici ne obstaja; opisati stvari, kot so v resnici / prepričan je, da to drži, v resnici pa ne
// ekspr. izraža podkrepitev trditve: za to sem ti v resnici hvaležen; to me v resnici veseli
● resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; resnici na ljubo moram priznati, da ga nisem želel srečati izraža podkrepitev; smejali smo se, da povem resnico, prav vsi poudarja povedano; preg. da se resnica prav spozna, je treba čuti dva, oba zvona
♦ filoz. resnica ujemanje med mislijo in predmetom; absolutna resnica o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; pravn. pričati resnico; rel. verska resnica temeljni, nespremenljivi verski nauk

sistém -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom
1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem
// astron. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni, zvezdni sistemi / geocentrični, heliocentrični sistem; planetni sistem vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli Sonca
2. geogr. skupina med seboj povezanih naravnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: gorski, jamski sistem; rečni sistem reka z vsemi pritoki
3. skupina med seboj načrtno povezanih, soodvisnih naprav, priprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: izboljšati, zgraditi sistem; alarmni, hladilni, krmilni sistem; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto; namakalni sistem / obrambni sistem jarkov in nasipov
4. rač., v zvezi operacijski sistem glavni program, ki upravlja delovanje računalnika, povezuje strojno opremo s programsko, omogoča uporabo drugih specializiranih programov: namestiti operacijski sistem na, v računalnik; uporabljati novo različico odprtokodnega operacijskega sistema; dodatek, licenca, podpora za operacijski sistem; mobilnik, računalnik z operacijskim sistemom
5. anat. skupina med seboj povezanih organov, ki sestavljajo funkcionalno celoto: dihalni, prebavni sistem / mezgovni sistem mezgovnice in bezgavke v organizmu; žilni sistem; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača
6. skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: ustvariti sistem; sistem idej, načel, pojmov; pisava je sistem znakov za pisno sporazumevanje / nasprotja med filozofskimi, ideološkimi sistemi / merski sistemi
7. načrtno, razumsko urejen skupek enot, načel, postopkov, ki določajo kako dejavnost, zlasti glede na dosego določenega cilja; red1, načrt: izboljšati, spremeniti sistem dela, igranja, nagrajevanja; tekmovalni, vzgojni sistem / pog. on nima sistema ne dela, ne misli urejeno, načrtno, premišljeno; v navideznem neredu odkriti sistem red, urejenost; delati brez sistema, po sistemu
// tak skupek glede na osnovno načelo, po katerem je urejen: abecedni, časovni, kartotečni, točkovni sistem / desetprstni sistem tipkanja
8. celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje, (družbena) ureditev: revolucionarno spreminjati družbeni sistem / demokratični, federativni, republikanski sistem; samoupravni socialistični sistem
9. celota predpisov, pravil, ki urejajo kako družbeno področje: davčni, denarni, politični sistem
♦ agr. saditi po vrstnem sistemu saditi v vrstah, med katerimi je določena, predpisana razvrstitev in razdalja; biol. naravni sistem rastlinstva in živalstva razvrstitev rastlinstva in živalstva v skupine po sorodnosti; ekon. degresivni sistem nagrajevanja po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost; družbenoekonomski sistem način uskladitve posameznih gospodarskih dejavnosti, da tvorijo narodnogospodarsko celoto; gospodarski sistem po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; elektr. trifazni, večfazni sistem; fiz. mednarodni sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; opazovalni sistem koordinatni sistem za določanje lege in ure za merjenje časa; geom. koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni, premočrtni koordinatni sistem; sistem premic, ravnin skupnost premic, ravnin s predpisano lastnostjo; glasb. atonalni, tonalni sistem; četrttonski sistem v katerem je oktava enakomerno razdeljena na štiriindvajset tonov; grad. montažni sistem gradnje pri katerem se uporabljajo vnaprej izdelani montažni elementi; delegatski volilni sistem po katerem volijo predstavniki ožje teritorialne skupnosti delegate za predstavništvo širše teritorialne skupnosti; jezikosl. glasovni sistem jezika; kem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele; lit. naglasni, zlogovni metrični sistem; mat. desetiški, dvojiški sistem; logaritemski sistem; odvisni sistem sistem med seboj odvisnih enačb, vektorjev, aksiomov; metal. napajalni sistem s pomočjo katerega se prepreči nastanek lunkerja v ulitku; min. kubični sistem v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; monoklinski sistem v katerem sta dve osi med seboj pravokotni, tretja pa je proti eni nagnjena; kristali v heksagonalnem, rombičnem sistemu; navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; prekrivalni sistem izdelave čolnov pri katerem se deske opločja delno prekrivajo; ptt simultanski sistem ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu; sinhronski (telegrafski) sistem pri katerem se v oddajnem in sprejemnem aparatu mehanizmi vrtijo z isto hitrostjo, sinhrono; pravn. volitve po večinskem sistemu; rač. informacijski, operacijski, računalniški sistem; rad. oddajni, sprejemni sistem; televizijski sistem; soc. odprt družbeni sistem v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šah. obrambni sistem; švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk; teh. zavorni sistem

spoznánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od spoznati: spoznanje napak; znanost je pot k spoznanju resnice / čutno, intuitivno, razumsko spoznanje / meje človeškega spoznanja sposobnosti spoznati kaj sploh / imeti dar za spoznanje bolezni
2. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna: spoznanje, da ga prijatelj vara, ga je prizadelo; globoko, grenko spoznanje / priti, ekspr. dokopati se do kakega spoznanja spoznati kaj / življenjska spoznanja / nova spoznanja na področju fizike; znanstvena spoznanja
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za spoznanje izraža zelo majhno stopnjo: za spoznanje se zrediti; za spoznanje presvetla barva; potrebno bi bilo za spoznanje več odločnosti
● star. za moje spoznanje je on eden najbolj poštenih ljudi po mojem mnenju
♦ filoz. spoznanje proces simbolnega odražanja in obnavljanja stvarnosti v človeškem mišljenju; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro

spoznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od spoznavati: spoznavanje otrokove duševnosti; spoznavanje resnice; metode spoznavanja / čutno, razumsko, znanstveno spoznavanje / medsebojno spoznavanje; spoznavanje novih krajev
♦ šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli

upírati -am nedov. (ī ȋ)
1. postavljati kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upirati podpore v tla in strop / sedel je in upiral komolce v kolena; upirati roke v boke
// imeti v takem položaju, da močno pritiska na kaj: upiral je veslo v pomol, da čoln ne bi butnil obenj / upiral je nogo v vrata in jih skušal odriniti
2. usmerjati, namerjati: upirati revolver v koga / upirati komu luč v obraz svetiti mu
● ekspr. upiral je svoje oči, poglede vanj gledal ga je; publ. vse oči se upirajo na Bližnji vzhod vsi se zanimajo za dogajanje na Bližnjem vzhodu; publ. okupirane dežele so upirale oči k zaveznikom pričakovale pomoči od njih

upírati se

imeti del telesa nameščen tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju:

konj se je upiral s prednjima nogama ob tla, da ga niso mogli spraviti čez prag

pri spuščanju po vrvi se je z nogo upiral v steno

/ s koleni se je upiral v naslonjalo prednjega sedeža

biti v takem položaju, da se močno pritiska na kaj: z vso močjo so se upirali v skalo, da bi jo premaknili; z nogo se je upiral v vrata, a niso popustila / veter se je upiral v jadra pihal tako, da so ga prestrezala

z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati:

hotel ga je potegniti iz sobe, pa se mu je upiral

aretirani se ni upiral

upirati se roparju

upiral se je s pestmi, z rokami in nogami

/ pri osvobajanju dežele so se okupatorjeve enote dolgo upirale; obkoljeni so se uspešno upirali branili

/ upirati se nasprotniku v igri

kazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upirati se izbiri novega predsednika; upirati se operaciji; upirati se sinovi ženitvi; ni se upiral, da bi poklicali rešilni avtomobil

kazati voljo ne podleči čemu: upirati se bolezni, malodušju; upirati se skušnjavi, tujim vplivom / rastline se upirajo suši / upiral se je spanju prizadeval si je, da ne bi zaspal; upiral se je njihovim prošnjam ni jih hotel uslišati

s silo, z orožjem izražati voljo do odstranitve oblasti koga:

kmetje so se v zgodovini večkrat upirali

upirati se oblastnikom, okupatorjem

/ osvojene dežele so se upirale

z besedami, ravnanjem izražati voljo

ne ubogati koga:

otroci so se staršem vedno bolj upirali

molčal je, ni se upal upirati

upirati se vodstvu

ne prenašati, narediti, izpolniti česa:

upirati se nasilju, pritisku

/ upirati se izročitvi dokumentov, plačilu dolga; ni se upiral, da bi mu pomagal

/ upirati se dajatvam; upirati se odredbi, povelju, zahtevi

izražati nesoglasje s čim: upirati se ideji; tej ugotovitvi se ni mogel upirati

nav. 3. os.

vzbujati občutek zoprnosti pri uživanju:

mastna hrana se mu upira

vino se mu je začelo upirati

vzbujati občutek zoprnosti sploh: njegovo prazno govorjenje, vedenje se jim upira; krivične obtožbe se mu upirajo; brezoseb.: upira se mi, da bi ga sprejel; upira se mu govoriti o tem

neovirano, močno sijati:

pomladansko sonce se upira skozi šipe

/ sonce se jim je upiralo v hrbet

prizadevati si premagati delovanje kake sile, učinkovanje česa:

upirati se vodnemu toku

s težavo se je upiral vetru, ki mu je pihal nasproti

/ jez se je upiral narasli vodi

/ snov se upira pritisku

ovirati pri napredovanju: zrak se upira premikajočim se telesom

star.

truditi se, prizadevati si:

upiral se je, da bi osvobodil roko

upira se in gara za družino

●

ekspr. noge se mu upirajo težko hodi; ekspr. poštevanka se mu upira težko se je uči; ne mara je; ekspr. zima se še upira mraz še ne popusti; ekspr. želodec se mu je začel upirati ima težave z želodcem; to se upira zdravemu razumu tega razumsko ni mogoče razložiti

upiráje

stala je, upiraje roke v boke

upirajóč

-a -e:

upirajoči se narodi

v tla upirajoče se oči

utemeljíti -ím dov., uteméljil (ī í)
1. dati čemu temelj, osnovo: utemeljiti nauk, teorijo / ta dela so utemeljila slovensko književnost; utemeljiti kaj kot znanost
2. narediti, da je kaj logično upravičeno: utemeljiti pritožbo, prošnjo, zahtevo; filozofsko, znanstveno utemeljiti trditev
// navesti vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: utemeljiti odpust z dela; svojo odsotnost je slabo utemeljil / utemeljiti izjavo; utemeljiti s številkami; svojega strahu ni znal razumsko utemeljiti
3. zastar. ustanoviti: takrat so utemeljili več hranilnic / utemeljiti grad, mesto

utemeljèn

-êna -o:

utemeljen dvom, sum

pritožba je dovolj utemeljena

to je strokovno dobro utemeljeno

vráža -e ž (á)
verovanje, prepričanje, da lahko kaka stvar, dejanje na razumsko nedoumljiv način vpliva na usodo, življenje koga: prepričanje, da črna mačka, ki komu prečka pot, prinaša nesrečo, je vraža; narediti kaj iz vraže; biti poln vraž / zapisovati, zbirati vraže; verjeti v vraže / prazne, praznoverne vraže; ljudske vraže

Slovenski pravopis

intelektualístično nač. prisl. (í) ~ obarvana romantika razumsko

intelektuálno nač. prisl. (ȃ) ~ nadpovprečen razumsko

mehanicístičen -čna -o; bolj ~ (í) izobr. preveč ~a razlaga sveta |toga, razumsko poenostavljena|
mehanicístični -a -o (í) ~ nazor

mehanicístično nač. prisl. (í) izobr. ~ razlagati ustvarjalni proces |togo, razumsko poenostavljeno|

racionálno [ijo] nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se lotiti stvari razumsko; ~ obdelana zemlja gospodarno, premišljeno

razúmski -a -o; bolj ~ (ȗ) ~o spoznavanje; biti preveč ~
razúmsko -ega s, pojm. (ȗ) dati prednost ~emu pred domišljijskim
razúmskost -i ž, pojm. (ȗ)

razúmsko nač. prisl. (ȗ) ~ utemeljiti

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

dúh1 -á m

razumsko-spoznavna stran človeka

SINONIMI:

duša, ekspr. duhec, ekspr. duhek

v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je

SINONIMI:

filoz. duša, knj.izroč. praduh, filoz. vesoljna duša

GLEJ ŠE SINONIM: duša
GLEJ ŠE: svoboda, stanoviten, prisebnost, prisebnost, prisebnost, opogumljati, opogumljati, opogumiti, odločen1, nerazvit, naiven, klicati, klicati, hudič1, hudič1, hudič1, hudič1, genij, bolan1, ura1, angel

duhôvni -a -o prid.

ki je v zvezi z razumsko-spoznavno stranjo človeka

SINONIMI:

zastar. duhovski, zastar. dušni, knj.izroč. spiritualni

GLEJ ŠE SINONIM: verski
GLEJ ŠE: blagor, duhovnik, duhovnik, utemeljitelj, bližina, bližina, bližina, kultura, ljubezen, pesem, plagiat, svoboda, vaje, življenje, poklic

razúmski -a -o prid.

ki temelji na razumu

SINONIMI:

racionalni, knj.izroč. intelektualistični, knj.izroč. racionalistični

ki izhaja iz miselno-spoznavne strani človeka

SINONIMI:

knj.izroč. cerebralni, knj.izroč. intelektualni, knj.izroč. miselni, knj.izroč. umni

ki v svojem delovanju, ravnanju poudarja razum

SINONIMI:

publ. možganski

GLEJ ŠE SINONIM: razumni

razúmsko nač. prisl.

izraža, da dejanje temelji na razumu

SINONIMI:

racionalno

vraževéren -rna -o prid.

ki verjame, da lahko stvari, dejanja na razumsko nedoumljivi način vplivajo na usodo, življenje koga

SINONIMI:

praznoveren, praznoverski, ekspr. babjeveren, ekspr. babjeverski, star. vražarski, star. vražast

vraževérje -a s

verovanje, da lahko stvari, dejanja na razumsko nedoumljivi način vplivajo na usodo, življenje koga

SINONIMI:

praznoverje, praznoverstvo, vražarstvo, vraževerstvo, ekspr. prazna vera, star. vražarska vera, star. vražna vera

vraževérnež -a m

ekspr. kdor verjame, da lahko stvari, dejanja na razumsko nedoumljivi način vplivajo na usodo, življenje koga

SINONIMI:

knj.izroč. praznoverec, ekspr. praznovernež, knj.izroč. vraževerec

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: dohitévati 1-3

GLEJ: dohitéti 1-3

kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.

priznáti -znám dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'dogodek, dejanje, pojav, čustva'
Obtoženec je (sodniku) priznal dejanje.

kdo/kaj z besedami, kretnjami izraziti kaj 'stanje, lastnost'
Priznal (jim) je svojo nesposobnost vodenja.

kdo/kaj razumsko sprejeti koga/kaj
Priznati novo državo.

kdo/kaj upravičeno prisoditi komu/čemu kaj 'stanje, lastnost'
Delavcu so priznali dodatek za ločeno življenje.

priznávati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

GLEJ: priznáti 1-4

kdo/kaj razumsko sprejemati koga/kaj
Letošnja moda priznava veliko stvari.

utemeljíti -ím dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

kdo/kaj na novo osnovati kaj
Utemeljili so nauk in teorijo nasploh.

kdo/kaj upravičiti kaj
Trditev je /znanstveno in filozofsko/ utemeljil.

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.

kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.

kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.

čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.

v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.

v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

znáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.

kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.

knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.

iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.

Slovar slovenskih frazemov

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

Slovenski etimološki slovar³

estẹ́tika -e ž

objẹ̑kt -a m

prédmet predmẹ́ta m

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dǘh tudi dǘjh -á m
1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848
2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14

Jezikovna svetovalnica

Ločila pri nazivih in citatih

Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.: