presŕčen -čna -o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno
// objel je svojo presrčno mater ljubo, drago

presŕčno prisl.: presrčno pozdraviti, se zasmejati; presrčno se zahvaljevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prisŕčnost -i ž (ȓ) lastnost, značilnost prisrčnega človeka: njegova prisrčnost jih je prevzela / prisrčnost sprejema, vedenja
// prisrčno vedenje, ravnanje: otroka sta zrastla brez prisrčnosti; sprejeli so jih s prisrčnostjo / ekspr. izmišljal si je razne prisrčnosti, da bi jo razvedril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

razvedríti -ím dov., razvédril; razvedrèn (ī í) narediti, povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen: razvedriti goste; s svojim pripovedovanjem jih je razvedril; hodijo na izlete, da se malo razvedrijo
● ekspr. obraz se ji je razvedril postala je vedra, dobro razpoložena

razvedríti se zvedriti se: nebo se je razvedrilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.