rdéčkast -a -o prid.(ẹ̑) ki ni popolnoma rdeč: ima rdečkaste lase;
rdečkasta svetloba;
rdečkasto vino;
bakreno rdečkast / češnje so že rdečkaste / rdečkasta barva rdéčkasto prisl.:
rdečkasto se svetlikati / piše se narazen ali skupaj rdečkasto rjava ali rdečkastorjava dlaka; sam.: v daljavi je bilo videti nekaj rdečkastega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les1:a) lesni izdelki;
kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat;
lesna industrija, obrt, trgovina;
lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesuc) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les;
žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov;
žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge;
žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče7. sežigati: žgati drva, bukove trske;
žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč;
sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljatižgáti se
1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
žgóč -a -e
1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
žgán -a -o:
žgana glina; žgana opeka
● žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bòr2 bôra m (ȍ ó) iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem: bori šumijo / pogozdovanje krasa z borom
♦ bot. črni bor s temno sivo skorjo, Pinus nigra; pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje; rdeči bor z rdečkasto skorjo, Pinus silvestris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
čebúlar -ja [tudi čəbular] m (ȗ) 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
gnilôba -e ž (ó) 1. razkroj, razpad organskih snovi, navadno zaradi delovanja bakterij: povzročati, preprečevati gnilobo;
gniloba lesa, koruze, sadja;
duh po gnilobi / gniloba se prenaša z enega sadeža na drugega / zobna gniloba // gnila snov: izrezati gnilobo iz jabolka / pospravil je klet in odnesel vso gnilobo na smetišče 2. slabš. pokvarjenost, malovrednost: gniloba družbe / gniloba v podjetju // zelo len človek: ta fant je prava gniloba / kot psovka gniloba gnila
♦ čeb. huda gniloba nalezljiva bolezen čebelje zalege; gozd. rdeča gniloba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; lesna trohnoba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lástovka -e ž (á) 1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke;
lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo;
čiri čiri, poje lastovka;
cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
● ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lísiti -im nedov. (í ȋ) delati lise: kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi postaja rdečkasto, se barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lisják -a m (á) 1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak;
lisica in lisjak;
zvit kot lisjak 2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak;
temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari
● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
♦ vet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
máža -e ž (á) 1. pog. mazilo, krema: napraviti mažo;
pozdraviti rano z mažo / lepotilna maža; maža za lase
● ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; ekspr. biti z vsemi mažami namazan zvit, prebrisan
♦ agr. rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; šport. maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo2. zastar. mazanje: zdravnik mu bo predpisal kaj za mažo;
maža kože pred sončenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
medlênje -a [medlenje in mədlenje] s (é) glagolnik od medleti: jezilo ga je njeno igrano medlenje / sončna luč se je spreminjala v nekakšno rdečkasto medlenje / medlenje po dekletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
nadíhniti -em dov. (í ȋ) knjiž. rahlo obarvati: jeza ji je nadihnila lica z rdečico nadíhnjen -a -o:
rdečkasto nadihnjen cvet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
njívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na njivo: njivska prst / njivski gnoj; njivski plevel; njivski pridelki / publ. zasejati njivske površine
♦ bot. njivski grah kulturna ali divja rastlina s svetlo vijoličastimi cveti, Pisum arvense; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense; njivska preslica rastlina, pri kateri odženejo plodni rjavi kolenčasti poganjki pred jalovimi zelenimi, Equisetum arvense; zool. njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
osát1 -a m (ȃ) 1. bodeča rastlina s škrlatnimi ali rumenimi cveti: ob poti raste osat;
puliti osat na njivi;
osat je bodeč;
ljuljka in osat;
včasih te je bil sam med, zdaj si pa kakor osat zbadljiv, zadirčen;
pren., ekspr. osat sebičnosti
♦ bot. kranjski osat gorska rastlina z jajčastimi listi in rumenimi cveti v koških, Cirsium carniolicum; mehki osat rastlina z bodečimi mesnatimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cveti, Cirsium oleracum; njivski osat rastlina s plazečo se koreniko in rdečkasto vijoličastimi cveti v številnih majhnih koških, Cirsium arvense2. ekspr. zbadljiv, zadirčen človek: temu osatu se najrajši izognem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
peníca tudi pénica -e ž (í; ẹ́) ptica pevka s šilastim, nekoliko ukrivljenim kljunom: v grmovju se oglaša penica;
gnezdo penic
♦ zool. pisana penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria; siva penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; sivoglava penica katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pès psà m (ə̏ ȁ) 1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči;
pes je prijazno mahal z repom;
ugriznil ga je pes;
dražiti, naščuvati psa;
izpustiti psa z verige;
voditi psa na vrvici;
dolgodlak pes;
popadljiv, stekel pes;
pes s košatim repom, visečimi uhlji;
biti lačen kot pes zelo;
biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno;
pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto;
odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno;
slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno;
ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno;
pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način;
pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete;
preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma;
oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno;
zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj // samec take živali: pes in psica 2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal;
s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti3. v medmetni rabi izražaa) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli;
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel 4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu;
umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
postŕv -i in -í ž (ȓ) sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo;
loviti postrvi;
pikaste postrvi
♦ zool. ameriška ali kalifornijska ali mavrična postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
preríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prerijo: visoka prerijska trava / bil je prerijski lovec; prerijski požar
♦ zool. prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys; prerijski volk kojot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rdèč rdéča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet;
rdeč dežnik;
rdeča obleka;
rdeče strehe hiš;
bordo rdeč plašč temno rdeč;
ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč;
kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom;
kot češnja rdeče ustnice;
rdeč kot kri;
belo-modro-rdeč trak / šopek rdečih nageljnov, vrtnic / koncert za rdeči abonma z vstopnicami rdeče barve; rdeči svinčnik svinčnik z rdečim vložkom; vojaki z rdečo zvezdo na kapi partizani, vojaki Jugoslovanske ljudske armade / na semaforju se prižge, sveti rdeča luč svetlobni prometni znak, ki pomeni prepoved prometa v določeni smeri / pog. zapeljal je v rdečo luč v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč / Rdeča kapica; Rdeče morje 2. ki je rdečkaste barve: človek z rdečimi lasmi;
imeti rdeč obraz;
koža je postala rdeča in boleča;
bila je vsa potna in rdeča;
rdeč kot kuhan rak zelo;
od jeze, napora, razburjenja je postal rdeč je zardel / jabolka so že rdeča zrela / rdeče vino vino temno rdeče barve// ki ima plodove ali gomolje rdečkaste barve: saditi rdeči krompir; grmi rdečega ribeza; rdeča pesa / rdeče zelje / (rdeča) jagoda; (rdeča) redkvica 3. nav. ekspr. nanašajoč se na socializem, komunizem: vzhod je rdeč;
rdeča revolucija / pog., nekdaj imeti rdečo izkaznico biti član Zveze komunistov Jugoslavije; na čelu sprevoda je plapolala rdeča zastava zastava s srpom in kladivom / Rdeča armada je sodelovala pri osvoboditvi Beograda sovjetska armada
● ekspr. rdeči bojevnik (severnoameriški) Indijanec; rdeči kotiček nekdaj prostor v podjetju, ustanovi, namenjen politični, kulturni dejavnosti; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho zažgati komu hišo; rdeči planet Mars; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. cenzor je večkrat uporabil rdeči svinčnik prečrtal, prepovedal objavo določenega (dela) besedila; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; igr. žarg. priti ven z rdečo barvo izigrati karto z rdečim znakom; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njej; ekspr. mož z rdečo kapo prometnik (na železnici); publ. prižgati rdečo luč za gradnjo uradno prepovedati gradnjo; ekspr. to je rdeča nit vseh pogovorov bistveni sestavni del; knjiž. hiše z rdečo svetilko javne hiše
♦ agr. rdeči astrahan, delišes; rdeči ožig glivična bolezen vinske trte, ki se kaže v rdečih pegah na listih; rdeči pajek pršica; rdeča maža rdečkasto rjava prevleka, ki se razvije na površini nekaterih vrst sira; anat. rdeči kostni mozeg mozeg z mnogo rdečih krvničk; biol. rdeča krvnička ali rdeče krvno telesce krvna celica, ki vsebuje hemoglobin; bot. rdeči bor; rdeča detelja detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum; rdeča mušnica mušnica z živo rdečim klobukom, delno prekritim z belimi pikami, Amanita muscaria; rdeča vrba; geogr. Rdeča Istra južna Istra, za katero je značilna rdeča prst; kem. rdeči fosfor; rdeče blato usedlina železovega hidroksida, ki nastaja kot odpadek pri proizvodnji glinice ali aluminija; metal. rdeči žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa rdeče; rdeča litina zlitina bakra s kositrom, cinkom in svincem; rdeča med med z majhnim odstotkom cinka; tombak; petr. rdeči peščenjak; rdeča glina; rel. rdeča barva v bogoslužju simbol ljubezni, mučeništva; voj. rdeči našitki našitki, ki označujejo čin razvodnika ali desetarja; vrtn. rdeči goriški radič; rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus maxima var. purpurea; zgod. rdeča pomoč pred drugo svetovno vojno mednarodna revolucionarna delavska organizacija za pravno, denarno pomoč stavkajočim, političnim zapornikom; boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico; zool. rdeča mravlja mravlja, ki je rdeče barve in uničuje mrčes, Formica rufa; rdeča vetrnica rdéče prisl.:
cveteti, žareti rdeče; rdeče natisnjen naslov; pog. ta barva vleče na rdeče / piše se narazen ali skupaj: rdeče pikčasto ali rdečepikčasto blago; rdeče rjav
rdéči -a -e sam.:
ekspr. rdeči so zmagali partizani; komunistična stranka, levičarji; nekdaj posodi mi dva rdeča bankovca za sto dinarjev; rdeče se vendar razlikuje od zelenega; pog. dva deci rdečega mi dajte rdečega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
siéna -e ž (ẹ̑) knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno
♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
siénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor
♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim;
sivi lasje;
siva megla;
vojaki v sivih uniformah;
ima sive oči;
nebo je bilo sivo;
siv v obraz;
pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv;
siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva // ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah // za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor ima na določenem področju velik ugled, vpliv, ob tem pa navadno prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivkasívo prisl.:
sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tingírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. barvati: tingirati les / tingirati kipec z zlatom zlatititingíran -a -o:
rdečkasto tingirana rudnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žafrán -a m (ȃ) 1. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete: na travniku raste polno žafranov;
žafran in hijacinte 2. snov iz posušenih cvetnih brazd pravega žafrana: obarvati z žafranom;
drag kot žafran zelo
♦ bot. pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; pravi žafran vrtna rastlina z modrikasto rdečimi cveti in rjavkasto rdečimi brazdami, Crocus sativus; pravi divji žafran vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju; barvilni rumenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
héna -e ž (ẹ̑) bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni // kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kalifórnijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Kalifornijo: kalifornijska obala
♦ agr. kalifornijska brozga škropivo iz žvepla in apna; zool. kalifornijski kapar ameriški kapar; kalifornijska postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
kméčki -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle;
kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rusticakméčko prisl.:
kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
obárvati -am dov. (ȃ) 1. dati čemu kako barvo: primesi različno obarvajo diamant;
pri trohnobi se les rdečkasto obarva / ekspr. jeza ji je obarvala obraz z rdečico // navadno s prislovom dati čemu določene poteze, značilnosti: pisatelj je plastično obarval razcep med starimi in mladimi; politično obarvati dogodke; obarvati jezik z narečnimi besedami 2. pobarvati: obarvati stene z apnom
♦ med. obarvati histološki preparat obárvan -a -o:
čustveno obarvane besede; rdeče obarvana jabolka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
oránžen -žna -o prid.(ȃ) pomarančen: oranžna lupina / oranžni nasadi / oranžni sok // rdečkasto rumen: oranžna svetloba zahajajočega sonca / oranžni abonma abonma z vstopnicami oranžne barve / oranžna revolucija protesti proti nepoštenim, potvorjenim volitvam z zahtevo po njihovi ponovitvi proti koncu leta 2004 in v začetku 2005 v Ukrajini / oranžna barva oránžno prisl.:
oranžno pobarvati / piše se narazen ali skupaj oranžno rdeč ali oranžnordeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zabárvati -am dov. (ȃ) obarvati: snov je vodo rdečkasto zabarvala;
nebo se je modro zabarvalo / mrzel zrak ji je zabarval lica / skladatelj je skladbo romantično zabarval zabárvan -a -o:
rdeče zabarvana tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zlát2 -a -o prid. (ȃ á; četrti pomen ȃ) 1. nanašajoč se na zlato: najti v pesku zlata zrna;
zlata žila / zlati rudnik; zlata ruda / zlate zaloge / zlati pesek zlatonosni pesek// ki je iz zlata: zlat nakit, prstan; napisati ime na spomenik z zlatimi črkami; zlata krona / zlati okviri slik pozlačeni; zlate kupole / pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono / zlata kolajna, medalja kolajna, medalja, ki se podeli za prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; zlata obreza obreza, na katero se nanese tanka plast zlata2. take barve kot zlato: zlati čevlji;
pletenine z zlatimi nitkami / ekspr. zlati sončni žarki / zlata bronsa bakrova bronsa / zlata barva // ekspr. rjavkasto, rdečkasto rumen: dekle z zlatimi lasmi; piti zlato kapljico; zlata pšenica / zlati oktober 3. ki predstavlja petdeseto obletnico česa: zlati jubilej organizacije / praznovati zlato poroko petdesetletnico poroke4. ekspr. zelo dober, dobrosrčen: bil je zlat človek, iskren prijatelj;
ima zlate starše;
bil bi zlat, če ne bi pil / tisti dan je bila vsa zlata in je vsem stregla ustrežljiva, pozorna / v nagovoru moj zlati otrok, varuj se // ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos: bili so zlat razred; ta otrok je zlat / v nagovoru sinek moj zlati, hitro se vrni 5. ekspr. zelo dragocen, koristen: ni poslušal zlatega nauka;
to so zlate besede;
zlato spoznanje / posnemati zlat zgled koga; zlato pravilo pravilo, ki ga je v kaki zadevi zelo koristno upoštevati// zelo ugoden: ponuja se mu zlata priložnost / bili so zlati časi za špekulante 6. ekspr. poln uspehov, pomembnih del: minili so zlati časi reprezentance;
zlati vek italijanskega slikarstva;
zlata doba znanosti // poln zadovoljstva, sreče: zlati trenutki življenja; zlata mladost, prihodnost / sanjati zlate sanje 7. ekspr. zvonek, svetel: ima zlat glas;
zlat smeh 8. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša: izgubil je svoj zlati mir;
zlata resnica, sreča;
hrepeni po zlati svobodi;
zlato upanje
● ekspr. imaš zlat čas, da to narediš veliko prostega časa; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; zlati prinašalec srednje velik lovski pes z mehko, dolgo, rahlo valovito dlako smetanove do zlate barve; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček; ekspr. njegovo ime je zapisano v zlati knjigi zgodovine on je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlato knjigo nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov; ekspr. to zbirko poezij so označili za zlato knjigo izredno dobro knjigo; iron. zlata mladina razvajeni mladi ljudje, zlasti iz bogatejših družin; zlata malina nagrada za najslabše filmske dosežke, ki se vsako leto podeljuje v Hollywoodu; ekspr. zlata mrzlica povečano iskanje zlata; zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami; otr. ti si pa danes zlata ptička kot pohvala pri jedi si prvi pojedel; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve; ekspr. ta fant ima zlate roke zna dosti stvari spretno narediti, izdelati; ekspr. bila je dobrega srca in zlatih rok zelo radodarna; ekspr. držati se zlate sredine biti zmeren, v ničemer ne pretiravati; ekspr. vkovati koga v zlate verige dati mu dober gmotni položaj, a odvzeti mu samostojnost; zlato jabolko kaki; zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje; ekspr. ima zlato srce je zelo dobrosrčen; zlato tele po bibliji zlat kip živali, ki so ga častili Izraelci med Mojzesovim bivanjem na gori Sinaj; ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže; preg. srednja pot – zlata pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. dokler prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno, ko pa bi bilo treba dobljeno vrniti, je neprijazen, nehvaležen; preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. zlati delišes sladko rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike; astron. zlato število število, ki določa zapovrstnost leta v Luninem krogu; bot. zlati grmiček zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cveti; tavžentroža; zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; ekon. zlate palice zlato v obliki kvadrov; zlate rezerve zlato, ki ga ima centralna banka; zlata valuta denarni sistem, v katerem je vrednost denarne enote določena z vrednostjo zlata; etn. zlati očenaš molitev v obliki dvogovora med Jezusom Kristusom in Marijo, nastala med ljudstvom; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu pravilo, po katerem naj človek ne stori drugim, česar ne želi, da drugi storijo njemu; geom. zlati rez daljice točka na daljici, ki deli daljico na dva dela tako, da je razmerje med daljico in večjim delom enako razmerju med večjim in manjšim delom; glasb. zlata plošča plošči podobno priznanje, ki se podeli izvajalcu za 50.000 prodanih plošč; med. zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; obl. zlata košuta najvišje priznanje na mednarodnem sejmu mode v Beogradu; šport. zlata lisica priznanje, ki se podeli najboljši tekmovalki na tradicionalnem ženskem tekmovanju v slalomu in veleslalomu na Pohorju; um. zlati oltar rezljan in bogato pozlačen leseni oltar, značilen za 17. stoletje; zlati rez sorazmerje med dvema količinama, pri katerem je razmerje med večjo in manjšo količino enako razmerju med večjo količino in celoto; vrtn. zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri; zool. zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia auratazláto prisl.:
posoda se je zlato svetila; zlato obrobljena očala; zlato vezeni plašči / piše se narazen ali skupaj: zlato pisano ali zlatopisano listje; zlato rjava skorja
zláti -a -o sam.:
dvorana je bila v belem in zlatem; star. dal mu je pet zlatih zlatnikov / ljubk., kot nagovor: zlata moja, nič ne skrbi; zdaj pa spančkaj, zlato moje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
amerikánka -e ž (ȃ) pog. 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bízmut tudi bísmut -a m (ȋ) kem. mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, element Bi:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
bornít -a m (ȋ) min. rudnina rdečkasto vijoličasti bakrov železov sulfid:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
cárjevič -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
dúnajka -e ž (ú) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
grosulár -ja m (ā) poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
írs in jírs -a m (ȋ) 1. nar. koroško rdečkasto rjav vol: stisnil se je k irsu in se grel ob njem 2. nar. mavrah: nabirati irse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
líči -ja m (ȋ) subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino: povezovati sadeže ličija v šope;
ananas, kivi in liči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
lisíca2 -e ž (í) 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja;
lisica je požrla, vzela kokoš;
nastaviti lisici past;
lov na lisico;
biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
● ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda// lisičja samica: lisica in lisjak 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu;
plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah;
natakniti, sneti komu lisice;
razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah 5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo;
redarji so sneli lisice z avtomobila;
pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic;
vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
napóleonovka tudi napoleónovka -e ž (ọ̑; ọ̑) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi: obirati napoleonovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
noroglávka -e ž (ȃ) bot. strupena goba z rdečkasto trosovnico in rdečim, mrežastim betom, Boletus luridus:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
palisánder -dra m (á) tropsko drevo ali zelo trd, rdečkasto rjav les tega drevesa: pohištvo iz palisandra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
podlásica -e ž (á) 1. majhna roparska žival vitkega telesa z rdečkasto rjavo, po trebuhu belkasto dlako: podlasica je pregriznila plenu vrat;
gibčen, uren kot podlasica 2. ekspr. premeten, zvit človek: za tega pravnika trdijo, da je podlasica / kot psovka tudi s teboj bomo obračunali, podlasica hinavska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
pôlôsel -ôsla [pou̯osəu̯] m (ȏ-ó) zool. oslu podobna žival s krajšimi uhlji, od bledo rumene do rdečkasto rjave barve in s črno črto na hrbtu, Equus hemionus: loviti polosle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rdéčka -e ž (ẹ̑) 1. rdečkasto rjava žival, navadno krava: rdečka muka / krava rdečka // rdeča mravlja: rdečke so ga opikale; gnezdo rdečk 2. mn. nalezljiva bolezen z rdečkastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za rdečkami
● ekspr. obirati rdečke rdeče češnje; ekspr. ogovoril je rdečko v beli obleki rdečelasko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rdéčko -a m (ẹ̑) žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj: belca je prodal, rdečka pa je obdržal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rôsnica tudi rosníca -e ž (ȏ; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
rumeník -a m (í) bot., v zvezi barvilni rumenik vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, Carthamus tinctorius: seme barvilnega rumenika / olje barvilnega rumenika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smrdokávra -e ž (ȃ) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops: pisane smrdokavre;
duplo smrdokavre / ptica smrdokavra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši;
posekati smreko;
visoke smreke;
raven, vitek kot smreka
♦ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
šárenka tudi šarénka -e ž (ȃ; ẹ̑) zool. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa, Salmo gairdneri: ujeti šarenko;
vlaganje šarenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
terakóta -e ž (ọ̑) neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote // izdelek iz take gline: razstavljati terakote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
tíger -gra m (í) 1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat;
ujeti, ustreliti tigra;
krvoločen tiger;
boril se je kot tiger junaško
♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec3. ekspr. tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre 4. med drugo svetovno vojno velik, dobro oklepljen nemški tank z zelo močnim daljnostrelnim topom: nemška vojska je tigre prvič množično uporabila julija 1943 pri Kursku / napadati s tanki tiger
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
viskáča -e ž (á) zool. južnoameriški glodavec z zgoraj rdečkasto sivo in spodaj belo, gosto, mehko dlako, Lagostomus maximus: podzemski rovi viskača;
samica viskača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
vodéb -a m (ẹ̑) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í) 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo;
zardela je, ko ga je zagledala;
zardeti od jeze, napora, sramu;
zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
● ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo zardèl in zardél -éla -o:
imela je od joka zardele oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
zardévati -am nedov. (ẹ́) dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran;
zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz zardevajóč -a -e:
zardevajoč mu je odgovarjala; zardevajoč obraz; zardevajoče dekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.
žafránika -e ž (á) vrtna začimbna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, bot. barvilni rumenik: cvet žafranike;
sadika žafranike;
seme žafranike / olje žafranike; rižota z žafraniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.