dobročúten
pridevnik
1.
ki v odnosu do drugih ima, izkazuje pozitivne lastnosti
1.1
ki kaže, izraža prisotnost takih lastnosti
ETIMOLOGIJA:
iz
dober čut
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017
, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.
Število zadetkov: 1