Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

bríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Brice ali Goriška Brda: pojoča briška govorica / briške češnje; briška rebula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

fíga Frazemi s sestavino fíga:
bíti na césti kot kónjska fíga, držáti fíge v žêpu, držáti fíge za kóga, držáti fígo v žêpu, držáti fígo za kóga, kázati fíge kómu, pásja fíga, pokazáti fíge kómu, pomolíti fíge kómu, postáti fíga móž, práva fíga, stískati fígo (fíge) v žêpu, stískati fígo (fíge) za kóga, tiščáti fígo (fíge) v žêpu, tiščáti fígo (fíge) za kóga, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, za vsáko [nàjmánjšo] fígo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

gargánija -e ž (á)
nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína] ETIMOLOGIJA: ↑grenek
hudožív -a -o prid. (ȋ í)
nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Kaj dela žila na vratu?

Kako najbolje prevesti stavek: ... žila na vratu mu poželjivo ZATKE v slutnji žordanke.

Nisem našla ustreznega izraza/prevoda za besedo zatke. Avtor je Alojz Rebula.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše, bíti za v kòš, dajáti v ísti kòš, dáti kóga pod kòš, dáti kóga v kòš, dáti v ísti kòš, končáti v kôšu, metánje v ísti kòš, metáti kàj v kòš, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti vsè v èn kòš, ne bíti [šè] za v kòš, nedólžen kot Láhov kòš, rómati v kòš, správiti v ísti kòš, tó ne gré v kòš kómu, vréči kàj v kòš, vréči kóga/kàj v ísti kòš, vréči vsè v èn kòš

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

muškatélec -lca m (ẹ̑)
trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem; muškat: občutljivost muškatelca za plesen
// vino iz grozdja te trte: steklenica muškatelca; muškatelec in rebula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

pinéla -e ž (ẹ̑)
agr. trta z majhnimi, belimi grozdi, ki se goji na Vipavskem in Koprskem: pinela je dobro obrodila
// vino iz grozdja te trte: piti pinelo; pinela in rebula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebōla, f. = rebula, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebúla -e ž (ú)
trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istri: saditi rebulo; vinogradi rebule
// vino iz grozdja te trte: piti rebulo; steklenica rebule / briška rebula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebúla -e ž (ú) |trta|; snov. |vino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Rebúla -e in Rebúla -a m, oseb. i. (ú; ú) |slovenski tržaški pisatelj|
Rebúlov -a -o (ú), ●Rebúlin -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebúla -e ž
trta s srednje velikimi rumenimi grozdi, ki se goji v Goriških Brdih, Istripojmovnik
SINONIMI:
nar. garganija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

rebúla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda-Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rebúlica, f. dem. rebula, Jan. (H.), Npes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

ribul – glej rebúla

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

róžmanica -e ž (ọ̑)
nar. ženska, ki prodaja rože na stojnici: Hotel je videti, kakšne rože je neki prodajala ona rožmanica na vogalu (A. Rebula)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rubȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

rȗž -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Sklanjanje večbesednih angleških imen: »Cross Village«, »Little Traverse« ...

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

skòk Frazemi s sestavino skòk:
skók čez ójnice, skòk čez plót, skòk pod vlák, skók v zakónski járem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

srájca Frazemi s sestavino srájca:
bíti kot rìt in srájca, čŕne srájce, ljubljánska srájca, ménjati kóga/kàj kot srájce, méstna srájca, rjáve srájce, še zádnjo srájco žrtvováti za kaj, [tudi] zádnjo srájco dáti kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

škàf Frazemi s sestavino škàf:
deževáti kot iz škáfa, líti kàkor iz škáfa, líti kot iz škáfa, ulíti se kot iz škáfa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.

Število zadetkov: 32