bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

1. odrasel samec goveda

2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom
2.1. kdor je rojen v tem znamenju

3. ekspresivno zelo velik in močen moški

4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski]

1. ki je v zvezi z biki 1.
1.1. ki spominja na bika 1. ali je tak kot pri biku 1. ali se mu to pripisuje; SINONIMI: bikov

2. ki je v zvezi z biki 2.

3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov
3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju

STALNE ZVEZE: bikovska mati
ETIMOLOGIJA: ↑bik

1. odrasel samec goveda

1. odrasel samec goveda

1. odrasel samec goveda

2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

. kdor se ukvarja z gojenjem čebel

1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla]

1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla
1.1. manj formalno krzno te živali

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...

dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak]

jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama

ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma

dresúra dresúre samostalnik ženskega spola [dresúra]

1. vadenje, urjenje živali, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi določene spretnosti
1.1. ekspresivno vztrajno, načrtno vzgajanje, oblikovanje koga, da postane vodljiv, ubogljiv

2. manj formalno disciplina športnega jahanja, pri katerem jahač usmerja gibanje konja, da ta izvaja različne like in hode; SINONIMI: dresurno jahanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dressur iz frc. dressure; glej ↑dresirati

1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom

1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi]

1. več goved, goveda; SINONIMI: govedo
1.1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: govedo

ETIMOLOGIJA: ↑govedo

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
1.1. več goved, goveda; SINONIMI: goved

2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

govedorêja govedorêje samostalnik ženskega spola [govedorêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo goveda

ETIMOLOGIJA: iz reja goveda

jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]

1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
1.1. ta žival kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski
1.1. ki ga sestavljajo, tvorijo kmetje 1.; SINONIMI: kmetijski
1.2. ki se uporablja pri kmetovanju
1.3. navadno ekspresivno ki spominja na kmeta 1., je tak kot pri kmetu 1. ali se mu to pripisuje

2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3. ki je značilen za kmetije

4. ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6. ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

1. kdor se ukvarja s kmetovanjem

1. kdor se ukvarja s kmetovanjem

pridelovanje hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali

1. kdor se ukvarja s kmetovanjem

1. kdor se ukvarja s kmetovanjem

zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji za obdelavo zemlje in rejo živali

1. kdor se ukvarja s kmetovanjem

4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
1.1. meso te živali kot hrana, jed

2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

konjerêja konjerêje samostalnik ženskega spola [konjerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo konj

ETIMOLOGIJA: ↑konj + ↑reja

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
4.1. taka priprava, navadno kot del druge

5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

kozjerêja kozjerêje samostalnik ženskega spola [kozjerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo koz

ETIMOLOGIJA: ↑kozji + ↑reja

. dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc

kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]

1. odrasla samica goveda

2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...

kúnec kúnca samostalnik moškega spola [kúnəc]

1. zajcu podoben sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: zajec
1.1. meso te živali kot hrana, jed

FRAZEOLOGIJA: poskusni kunec
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto prek bav. nem. Küniglein, srvnem. kuniglīn, küniclīn iz lat. cunīculus ‛kunec, zajec’, domnevno iz iber. - več ...

lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc]

konj srednje višine s krepkim telesom bele ali svetlo sive barve, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: lipicanski konj

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma

ovčerêja ovčerêje samostalnik ženskega spola [ou̯čerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc; SINONIMI: ovčarstvo

ETIMOLOGIJA: ↑ovca + ↑reja

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
1.1. samec te živali
1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
2.1. kdor je rojen v tem znamenju

3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

prašičerêja prašičerêje samostalnik ženskega spola [prašičerêja]

dejavnost, ki se ukvarja z rejo prašičev

ETIMOLOGIJA: iz reja prašičev

pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək]

1. ekspresivno prašičji mladič

2. ekspresivno prašič

3. ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs

4. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujs

ETIMOLOGIJA: ↑pujs

purán purána samostalnik moškega spola [purán]

1. večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: pura

FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: ↑pura

brôjler -ja m (ó)
agr. za zakol namenjen, navadno farmsko gojen piščanec, pohanec: reja brojlerjev; farma za brojlerje

čistopásemski -a -o [čistopasəmski] prid. (ȃ)
ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali

ekolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekologijo: ekološka ozaveščenost; ekološko društvo, gibanje / ekološki nadzor; ekološki turizem; ekološka sanacija tovarne / ekološki otok manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekspr. ekološka bomba velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje; ekološka katastrofa; ekološka renta renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi
2. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali: ekološka gradnja; ekološka pridelava, predelava; ekološka reja; ekološko kmetijstvo, kmetovanje / ekološka kmetija
// ki je pridelan, predelan na tak način: ekološki izdelek, pridelek; cilj zakona je podpora ekološki hrani; ekološko živilo / ekološki certifikat certifikat, ki potrjuje skladnost s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološki znak znak, ki dokazuje, da je blago, izdelek pridelan, predelan skladno s predpisi o ekološki pridelavi, predelavi; ekološka tržnica tržnica, na kateri se prodajajo ekološki izdelki, pridelki
3. biol. nanašajoč se na okolje, v katerem živi organizem: ekološke razmere; združba rastlin z istimi ekološkimi zahtevami; ekološko skladje v naravi / ekološka amplituda; pren., publ. ekološka struktura komune

ekolóško prisl.:
ekološko pridelana hrana; ekološko sporni projekti

fármski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na farmo: farmska proizvodnja, reja / farmski veterinar / farmska jajca

fármsko prisl.:
farmsko gojen piščanec

hlévski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu

incésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na incest; krvoskrunski: roman o incestni ljubezni; incestna čustva
♦ vet. incestna reja

izrêja -e ž (ȇ) zastar.
1. reja: dati otroka v izrejo
2. vzgoja: skrbeti za izrejo otrok / imeti dobro izrejo

kooperacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kooperacijo: kooperacijska proizvodnja / kooperacijska reja prašičev / skleniti kooperacijsko pogodbo

línijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi; linijsko letalo / linijski promet promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa; pesnika niso prištevali med linijske literate
● star. linijske čete redne, stalne čete
♦ filat. linijsko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično; navt. linijska ladja ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu; linijska plovba; vet. linijska reja selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo; voj. linijska ladja nekdaj najmočnejša vojna ladja na jadra

môlznica1 -e [mou̯znica] ž (ȏ)
1. žival, ki daje mleko, zlasti krava: zaradi otrok sta bili pri hiši potrebni dve molznici; krava je dobra molznica; krmljenje, reja molznic / koza, krava molznica
2. zastar. molzišče: krave so silile k molznici

nèprivézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
ki ni privezan: neprivezani psi so grožnja za srnjad; reja neprivezanih živali; neprivezano govedo
// ki ni pripet z varnostnim pasom; nepripet: globe za neprivezane voznike in sopotnike

odgója -e ž (ọ̑)
zastar. vzgoja: odgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja

pášen -šna -o prid. (ā)
nanašajoč se na paša2: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem
♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo

r -- in -ja in -a [rə̀ rə̀ja in èr êra] m (ə̏; ȅ ȇ)
osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R; z malim r; zveza dveh r-jev; trije r-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ jezikosl. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r

ré1 -- tudi rêja m (ẹ̑ ȇ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici:

rêj1 -a m (ȇ)
nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja

rèj2 in rêj rêja m (ȅ é; ȇ)
nar. koroško ples: godba je zaigrala za rej / rej se je že začel; iti na rej
♦ etn. prvi rej obredni ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta

rêja -e ž (é)
1. glagolnik od rediti: reja prašičev, živine; enoletna reja / dati tele v rejo / krava je domače reje vzrejena doma / hlevska reja pri kateri živina živi stalno v hlevu; mesna reja reja prašičev, živine za pridobivanje mesa; mlečna reja reja krav za pridobivanje mleka
♦ vet. čista reja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme; linijska reja
2. popolna oskrba tujega otroka za plačilo: iskati primerno družino za rejo; ukvarjati se z rejo / dati otroka v rejo; imeti v reji
3. nar. krma1, hrana: nimajo dovolj reje, zato so prašiča zaklali / petrolejki zmanjkuje reje petroleja; pren. ta dogodek je šele dal pravo rejo govoricam
● ekspr. ta bolezen mu bo uničila vso rejo vse živali, ki jih redi; zastar. on je tiste reje človek, ki zemlje ne da iz rok vrste; zastar. za zdravo rejo otrok je potrebno dojenje rast, razvoj

rêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na reja 1: rejni stroški / rejna živina

selekcíjski in selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem
♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja

sònaráven -vna -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: spodbujanje sonaravne pridelave hrane; sonaravna reja domačih živali; sonaravno gospodarjenje, kmetovanje / sonaravni turizem; sonaravna arhitektura; sonaravno bivanje, življenje / sonaravni razvoj trajnostni razvoj

súb medm. (ȗ)
igr. izraža pri kartanju napoved igre s podvojeno vrednostjo reja: razvneti kvartopirci so vzklikali: kontra, re, sub

svínjski -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma
2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo
// nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina
● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodno
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga

svínjsko prisl.:
svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko

živinorêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine: izboljšati živinorejo; ukvarjati se z živinorejo; poljedelstvo in živinoreja / mesna, mlečna živinoreja; nomadska živinoreja; pašna živinoreja reja živine s pašo, pasenjem

bateríjski SSKJ² pridevnik

Bresse Bressa samostalnik moškega spola

Burbonija Burbonije samostalnik ženskega spola

oven ovna samostalnik moškega spola

posavski posavska posavsko pridevnik

prašič prašiča samostalnik moškega spola

r1 r-ja tudi r r-a tudi r r samostalnik moškega spola

R1 R-ja tudi R R-a tudi R R samostalnik moškega spola

Re1 Reja samostalnik moškega spola

suffolk suffolka samostalnik moškega spola

štajerski štajerska štajersko pridevnik

četvér2 -a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) redk. |štirih vrst|: ~ krompir; ~a repa; točiti ~o vino; imeti ~e delavce: zidarja/zidarje, mizarja/mizarje, pleskarja/pleskarje, inštalaterja/inštalaterje; reja ~e živine: krav, konj, koz, ovc; ~e jasli četvero jasli; ~a vrata četvero vrat; ~i možgani četvero možganov

môlznica -e [u̯z] ž (ȏ) reja molznic

r1 r-ja in r r-a tudi r -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke ali glasu|: napisati ~

R1 R-ja in R R-a tudi R -- [rə̀ rə̀ja in èr êra tudi rə̀ in èr] m, prva oblika z -em (ə̏; ȅ ȇ; ə̏; ȅ) |ime črke|: veliki ~

Ré Rêja m z -em oseb. i. (ẹ̑ ȇ) |egipčanski bog sonca|
Rêjev -a -o (ȇ)

ré1 rêja tudi ré -- m, prva oblika z -em (ẹ̑ ȇ; ẹ̑) glasb.

rèj rêja in rêj -a m z -em pojm. (ȅ é; ȇ) pokr. kor. ples

rêja -e ž, pojm. (é) ~ živine; dati otroka v ~o; snov., pokr. krma, hrana

brôjler -ja m

rèj2 rêja m

rêja -e ž

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

redīti1 -ím nedov.

rẹ́ja – glej redīti1

domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.

kəsȃn, -snà, adj. säumig, langsam; k. pri delu, C.; k. za delo, Dol.; kesna pokora, C.; k. plačnik, Cig.; otročja reja je najkesnejša, Jurč.; kesne glave biti, ungelehrig, ein langsamer Kopf sein, Cig., Nov.; po kesnem, langsam, Cig.; — spät, Mur., Cig., Jan.; kesni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; kesno je že, es ist schon spät; kesna seva, prazna škrinja, Z.; kesneje, später, C.; — kȃsni, compar. kášnji, kəsnẹ̑ji, kəsnẹ̑jši, Cv., C.; — tudi: kə̀sən.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

rę́ja 1., f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).

rę́ja 2., f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.-C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.-C.; lesena reja stolarjev, ogr.-Valj. (Rad).

rẹ́ja 3., f. = rejava, Z.; — prim. redek.

rəjà 4., f., pogl. rja.

gòrihránenje -a s reja, vzgoja: povszéd szo gruntane szirotne hi'ze na gorihránenye vbôgi szirotic KAJ 1870, 52; da szam poleg lagovoga gorihránênya bojazlivi bio AI 1875, br. 2, 7

réja -e ž delo, izdelek: i nebésza szo rôk tvoji reja TA 1848, 83; popolnejſem ſatori nej zrokami naprávlenom, tou je, nej té reje KŠ 1771, 685; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V

skrmlávanje -a s krmljenje, reja: Szkrmlávanye konyov v-országi naprêpomocsti AIP 1876, br. 3, 8

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

kojle []

reja, vzgoja

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola

1. vzreja
2. pleme, pasma

reja [rẹ́ja] samostalnik ženskega spola

hrana, prehrana

reja samostalnik ženskega spola

društvo s, F4, contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; convictus, -ctus, po ordnungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; socialiter, po pravim druṡhtvu; societas, druṡhtvu, tovariṡhtvu, tovarṡhtvu

hrana ž, F10, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ſhpiṡha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiṡhanîe, hrana; annona, leitina, hrana, ſhpendia; cibarium, -ria, ſhpisha, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; educatio, reja, hrana; edulium, -lÿ, hrana, ſhpiṡha; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja

ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga

oživljenje s, F4, laxamentum, -ti, oṡhivlenîe, reṡveſſelenîe, polahzhanîe, popuṡzhenîe; recreatio, oveſſelenîe, reṡveſſelenîe, oṡhivlenîe; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reviviscentia, -ae, oṡhivlenîe

pokoj m, F10, intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; quies, pozhitik, pokoi, pozhinik, tihoſt; quietare, vmyriti, h'pokoju perpraviti, vtolaṡhiti, vſopiti, potihiniti; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; requies, -ei, pokoi, pozhivanîe; requietus, -a, -um, tih, per pokoju; sabbathum, -thi, pokoi, pozhivanîa dán, ſabota: pozhivanîe; vacatio, pokoi, od délla nehanîe; vacationem habere, pokoi iméti, ſe ne mujati

prebivanje1 s, F7, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; habitatio, prebivanîe; penates, tudi tú domazhe prebivanîe; peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe

reja ž, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; educatio, reja, hrana; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe

špendija ž, F4, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; annona, leitina, hrana, ſhpendia; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; esca, -ae, esus, -us, jéd, ſhpendia, ſhpiṡha

špižanje s, F4, alitura, reja, ſhpiẛhanîe, hrana; cibatio, naſitenîe, ſhpiẛhanîe; cibatus, -us, ſhpiṡhanîe; nutritus, -us, ṡhpiṡhanîe

užitek m, F6, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ẛhpisha, ſpendia, hrana, vshitik; fructus, -us, ſad, nuz, vṡhitak; fructus est in illis, per taiſtih je nuz, inu vṡhitak; inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily: tudi tá, kateri ima ſvoi s'raven vṡhitik; victus, -ctus, vṡhitek, zeringa

vek2 m, F14, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti; fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti, k'véku perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti; refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti, k'veiku priti; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh; virtus, et fortitudo, múzh inu vék, premoṡhenîe, ſvétuſt; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti

reja sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

méstno kmetíjstvo -ega -a s

rêja čebél -e -- ž

vzrêja čebél -e ž

kmetovánje -a s

pášna živinorêja -e -e ž

reja
Glej:

• klet za rejo: 2/32 (klet) / komentar / karta / gradivo h karti

reja

• geselski sestavek

Protipomenka besede »hujšanje«

Zanima me nasprotje besede hujšanje.

Reja polžev je ...?

V nobenem od slovarjev ne najdem besed polžjereja ali polžereja.

Katera bi bila pravilna?

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?