eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
gravúra gravúre samostalnik ženskega spola [gravúra] 1. likovna tehnika, pri kateri se podobe, vzorce vrezuje v tršo podlago, navadno leseno, kovinsko, kamnito1.1. likovno delo, ki nastane z uporabo te tehnike
2. kar nastane z vrezovanjem črk, podob v tršo podlago
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Gravur, latinizirane oblike h Gravüre, prevzeto iz frc. gravure iz ↑gravirati
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
alabáster -tra m (ā)
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
basrelief tudi báreliéf -a [bárelijéf] m (ȃ-ẹ̑)
um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi
diagrám -a m (ȃ)
grafično prikazana velikost, struktura ali potek kakega pojava, navadno v koordinatnem sistemu: narisati diagram; prikazati delo podjetja z diagramom; diagram proizvodnje, rojstev; pren. razvojni diagram slovenskega slikarstva
♦ bot. cvetni diagram shematičen naris prečnega prereza cveta, ki pregledno kaže njegovo zgradbo; geol. blokovni diagram geološki relief, ki kaže ob straneh tudi notranjo zgradbo; mat. diagram krivulja, ki v koordinatnem sistemu prikazuje odvisnost dveh količin; šah. diagram naris šahovske pozicije z dogovorjenimi znaki na šahovnici
fajánsen -sna -o prid. (ȃ) fajančen: fajansen krožnik, relief
gíben -bna -o prid. (ī) nanašajoč se na gib: relief predstavlja zbirko gibnih motivov;
poustvarjati gibne in zvočne lastnosti predmetov / izražati čustva z gibnimi oblikami // star. gibalen: gibna sila
globínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na globino: globinski ribolov; temperatura globinske vode / globinske in površinske kamnine / globinski relief; dati sliki globinsko razsežnost / pesnikova individualnost je bolj predmetno usmerjena, bolj površinska kot globinska; globinsko razčlenjevanje problema do podrobnosti, do bistva
♦ biol. globinsko območje del morskega ali jezerskega dna, kjer avtotrofne rastline ne morejo uspevati; elektr. globinsko zapisovanje zapisovanje zvoka na gramofonske plošče; fot. globinska ostrina podatek, ki pove, pri kakšni razdalji je snemana slika razločna, jasna; med. globinsko obsevanje obsevanje globljih plasti telesa; mont. globinsko vrtanje; psih. globinska psihologija psihologija, ki proučuje človekovo podzavest; šport. globinsko potapljanje potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m; teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov; tisk. globinski tisk globoki tisk; voj. globinska bomba bomba za uničevanje podmornic
iztôlči -tôlčem [istou̯či] dov., iztôlci iztôlcite in iztolcíte; iztôlkel iztôlkla (ȏ) 1. s tolčenjem spraviti iz česa: iztolči opeko iz zida 2. s tolčenjem narediti, izoblikovati: iztolči luknjo v zid
♦ um. iztolči ornament iztôlčen -a -o:
iztolčen relief; meč s srebrnimi iztolčenimi ročaji
medaljón -a m (ọ̑)
obesek za na vrat v obliki ploščate škatlice, v kateri je portret ali kak drug spominski predmet: nositi medaljon; medaljon z očetovo sliko; verižica z zlatim medaljonom
♦ gastr. okrogla rezina navadno telečjega mesa; um. okrogla, ovalna slika ali relief na steni, spomeniku
modelêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z modeliranjem: modeler išče zaposlitev; pleskarji in modelerji / relief je napravil amaterski modeler
nadvráten -tna -o prid. (ā)
ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief
♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
ornamentírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati ornamente na predmetih, objektih: ornamentirati portal, tlak ornamentíran -a -o:
ornamentiran relief; ornamentirana peča; okovje je naredil bogato ornamentirano
plástičen -čna -o prid. (á) 1. ki je iz plastične mase: plastičen lonček, plašč, žleb;
izdelovati plastične stole;
plastična kupola, obloga, vrečka / plastična masa / plastična skakalnica skakalnica, pokrita s plastično maso2. ki se da gnesti, oblikovati: plastična glina;
ta snov je zelo plastična 3. ki ima izrazite, vidne oblike: plastična podoba;
figure na njegovih slikah so zelo plastične / plastičen relief / ekspr. ugaja mu njeno plastično telo // poln izrazitih, značilnih potez: piše v zelo nazornem, plastičnem jeziku; ima plastično izražanje / osebe v tej drami so zelo plastične
● plastična kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa; plastična operacija operacija, z namenom operativno obnoviti poškodovano, iznakaženo tkivo ali del telesa
♦ fiz. plastična deformacija trajna sprememba oblike predmeta, ko so nanj že prenehale delovati sile, ki so jo povzročale; um. plastični slog; voj. plastično razstrelivo razstrelivo, ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonatorplástično prisl.:
zna plastično oblikovati svoje kipe in postave na slikah; plastično opisovati, pripovedovati
plástnica -e ž (ȃ) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: ozke ulice primorskih mest so narejene po plastnicah / saditi drevje na plastnicah 2. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, geogr. izohipsa: ogledoval si je plastnice na zemljevidu in skušal presoditi, kako strm je kak hrib / relief pokrajine iz kartonskih plastnic
plítev -tva -o prid., plítvejši (í) 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma majhno razsežnost: plitev jarek;
plitva dolina;
izkopati plitvo jamo;
plitva posoda / obleka s plitvim izrezom; plitev žep / po plitvem snegu so prišli do koče; plitva voda; ob obali je morje plitvejše / plitvi krožnik // ki je v navpični smeri navzdol razmeroma malo oddaljen od površine: bukev ima plitve korenine; dno reke je plitvo 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma majhno razsežnost: s plitvimi zarezami je označil deblo;
rana je plitva / krilo ima dve plitvi gubi // ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo malo oddaljen od začetka: plitev trg; ta izložba je plitva 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: plitev človek;
sam sebi se je zdel plitev // ekspr. vsebinsko prazen: plitve besede; plitva literatura // ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji: plitvo čustvo; plitvo veselje
● ekspr. otrok ima plitev spanec rahel; plitev žep ekspr. ta človek ima plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni
♦ agr. plitvo obdelovanje obdelovanje, pri katerem je obdelana plast nizka; plitvo oranje oranje v globino od 10 do 15 cm; med. plitvo dihanje dihanje ob delovanju prsnih mišic; meteor. plitvo območje nizkega zračnega pritiska območje, kjer je pritisk nekoliko nižji od normalnega; um. plitvi relief ploski reliefplítvo prisl.:
plitvo dihati; spi plitvo in nemirno; plitvo zakopati čebulice
plòsk2 plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala;
plosko dleto;
plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno
♦ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthesplôsko prisl.:
plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi
pôznogótski -a -o prid. (ó-ọ̑)
nanašajoč se na pozno gotiko: katedrala v poznogotskem slogu / poznogotski relief / poznogotsko kiparstvo
pridvíg -a m (ȋ) zastar. relief: stene so okrašene s pridvigi
razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo;
razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele // narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele 2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti;
razčleniti roman;
razčleniti do najmanjših podrobnosti;
kritično razčleniti
● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
♦ arhit. z lizenami razčleniti fasado; jezikosl. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt razčlénjen -a -o:
dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
♦ alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu
reliéf -a m (ẹ̑)
1. navpična oblikovanost zemeljskega površja: zemljevidi kažejo relief z barvami, črticami; gričevnat, kraški, razgiban relief; relief doline, pokrajine / podmorski relief relief morskega dna
// model, ki tako oblikovanost ponazarja: šola je kupila relief Slovenije; mavčni relief
2. kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve: delati, klesati relief; z reliefi okrašena stena; abstraktni relief / kupiti, obesiti relief / klesati v reliefu
// lik, upodobitev, ki izstopa iz osnovne ploskve: relief na kovancu, tapeti, usnju
3. knjiž. oblikovanost česa glede na tipične, različne sestavine: že s prvim romanom je pokazal relief svojega umetniškega sveta
♦ um. figuralni relief; ploski relief; visoki relief pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve
reliéfen -fna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na relief: reliefne značilnosti pokrajine / reliefni lik, portret / reliefne tapete
♦ geogr. reliefna karta karta, na kateri je z barvami, barvnimi odtenki, črtkami prikazan relief; tisk. reliefni tisk tisk, pri katerem so črke plastične2. knjiž. plastičen, nazoren: reliefen opis duševnega razpoloženja;
podoba meščanstva je v njegovih romanih zelo reliefna reliéfno prisl.:
reliefno razgibana pokrajina
tálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tla:
a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje
b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh
c) talne plasti
č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga
♦ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh
visòk -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost; ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik;
visoka gora, hiša, ograja;
visoka trava;
visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode // ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša;
dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped // ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki;
visoke cene, obresti;
visoka produktivnost;
visoka starost;
visoka stopnja;
visoka temperatura;
karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko// ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest // ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom;
visok ton 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji;
visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države// v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo// v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce // v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole nekdaj razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije7. ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu;
visoka družba;
ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji;
odpovedati se visokim željam 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita// domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred;
potegovati se za višjo oceno;
dobiti višje priznanje // biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja 11. v zvezi visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu:
● knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jezikosl. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; les., tekst. visoki lesk; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; pravn. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentaliavisôko prisl.:
sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč
● ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
visôki -a -o sam.:
uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem
♦ rel. Sin Najvišjega Kristus
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
sploščítev samostalnik ženskega spola1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve
2. stabilno znižanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju
3. ekspresivno prekomerna, nesorazmerna poenostavitev, posplošitev česa
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Šavrinska brdaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drugo ime za Koprsko gričevje
IZGOVOR: [šau̯rínska bə̀rda], rodilnik [šau̯rínskih bə̀rt]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
báreliéf -a [ije] m (ȃẹ̑) ploski relief
ornamentíran -a -o; bolj ~ (ȋ) (okrašen): ~ relief; biti bogato ~
ornamentíranost -i ž, pojm. (ȋ) (okrašenost)
plòsk2 plôska -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~a skala
plôski -a -o (ó) um. ~ relief; zdrav. ~a noga
plôskost -i tudi ploskóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
reliéf -a [ije] m (ẹ̑) prikaz ~a na zemljevidu; ~ Slovenije; z ~i okrašena stena
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024
reliéf -a
m kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024
razčléniti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Prostor so razčlenili /s premičnimi stenami/.
2.
kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
/Temeljito/ so razčlenili gospodarske razlage.
3.
iz arhitekture kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Fasado so razčlenili /z lizenami/.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
Razčlenili so stavke.
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
plástika-esamostalnik ženskega spolamasa
- plastika česa
- , plastika v/na čem
- , plastika s čim
- , plastika iz česa
- , plastika za kaj
izdelek iz trdega materiala, kip, relief
- plastika koga/česa
- , plastika v čem
- , plastika s čim
- , plastika iz česa
- , plastika za kaj/koga
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
emblẹ̑m -a m
reliẹ̑f -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pridvìg, -íga, m. das Relief, Jan. (H.).
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
akánt -a m
arabéska -e ž
astragál -a m
basreliéf -a m
globôki reliéf -ega -a m
jájčevnik -a m
négativni reliéf -ega -a m
nízki reliéf -ega -a m
palméta -e ž
plítki reliéf -ega -a m
pózitivni reliéf -ega -a m
preplèt -éta m
reliéf -a m
rozéta -e ž
vétrnica -e ž
visôki reliéf -ega -a m
zoboréz -a m
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dávčna spodbúda -e -e ž
odpúst obvéznosti -a -- m
pokrívanje dávčne izgúbe -a -- -- s
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
várnostni ventíl -ega -a m
Urbanistični terminološki slovar
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
analíza prostóra -e -- ž
arhitektúrna plástika -e -e ž
narávna dánost -e -i ž
narávna prvína -e -e ž
obála -e ž
obréžje -a s
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
poglobljêni reliéf -ega -a m
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedogenétski dejávnik -ega -a m
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
celínska poledenítev -e -tve ž
invêrzni reliéf -ega -a m
konfigurácija povŕšja -e -- ž
môčni reliéf -ega -a m
négativni reliéf -ega -a m
pózitivni reliéf -ega -a m
reliéf -a m
reliéfna kárta -e -e ž
Gemološki terminološki slovar
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
negatívni reliéf -ega -a m
pózitivni reliéf -ega -a m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
abrazíjski reliéf -ega -a m
aktualízem -zma m
akumulacíjski réčno-denudacíjski reliéf -ega -ega -a m
akumulacíjski reliéf -ega -a m
álpski reliéf -ega -a m
Davisov cíkel -ega -kla m
destrukcíjski réčno-denudacíjski reliéf -ega -ega -a m
eólski reliéf -ega -a m
fluviálni reliéf -ega -a m
flúviodenudacíjski reliéf -ega -a m
fosílni reliéf -ega -a m
genétski típ reliéfa -ega -a -- m
glaciálni reliéf -ega -a m
gôrski reliéf -ega -a m
gráfični šúm -ega -a m
invêrzni reliéf -ega -a m
kartográfski elemènt -ega -ênta m
kráški reliéf -ega -a m
ledeníški reliéf -ega -a m
mêja kultúrnih rastlín -e -- -- ž
morfometríja -e ž
mórfostruktúrni reliéf -ega -a m
narávnogeográfski zemljevíd -ega -a m
néotektónika -e ž
néotektónski reliéf -ega -a m
obálni reliéf -ega -a m
obŕnjeni reliéf -ega -a m
pedogenétski dejávnik -ega -a m
podedováni reliéf -ega -a m
podgôra -e ž
podmôrski reliéf -ega -a m
podnébni dejávnik -ega -a m
pokopáni reliéf -ega -a m
pokrajínska sestavína -e -e ž
povŕšje -a s
pridvíg -a m
réčni reliéf -ega -a m
réčno-denudacíjski reliéf -ega -a m
reliéf -a m
reliéfni glóbus -ega -a m
skulptúrni reliéf -ega -a m
struktúrni reliéf -ega -a m
tektónika -e ž
tektónski reliéf -ega -a m
têmeljni topográfski načŕt -ega -ega -a m
vétrni reliéf -ega -a m
vulkánski reliéf -ega -a m
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
reliéf -a m
topográfska kárta -e -e ž
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Število zadetkov: 127