réntgen -a m (ẹ̑)
1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom
// pog. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen
// pog. rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu
2. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.

eléktrodiagnóstika -e ž (ẹ̑-ọ́)
med. ugotavljanje bolezni z električnim tokom: elektrodiagnostika pri srčnih in možganskih boleznih
// med. žarg. oddelek v bolnišnici z ustreznimi napravami za tako ugotavljanje: oddelek za poškodbe, rentgen in elektrodiagnostika so v istem nadstropju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.