FRAZEOLOGIJA: da je joj, sicer bo joj, Joj prejoj! ETIMOLOGIJA: kakor hrv., srb.jȏj, češ.joj verjetno iz (ponovljenega) medmeta jo j(o), ki posnema jokanje
êjinèjmedmet
1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava
4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov.ei, hrv., srb.ȇj, češ.ej, lat.eia, gr.eĩa
kápa kápesamostalnik ženskega spola[kápa]
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica
1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2.ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivnopokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke
objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke
objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
objavljanje besedil, slik, posnetkov na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
da1veznik I. v podredno zloženi povedi
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
5.1.kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2.kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ȍh, rus.óh, češ.och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem.och, lat.oh, ↑o
špílati špílamnedovršni glagol[špílati]
1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnopujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnopujs
2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivnoprašiček, ekspresivnopujsek
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnoprašič
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič
1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
1.1.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
1. proučevanje pisave za ugotavljanje človekovega značaja
1. kdor se ukvarja s proučevanjem pisave za ugotavljanje človekovega značaja
2. strokovnjak, ki se ukvarja s forenzičnim preiskovanjem pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
2. forenzično preiskovanje pisave za ugotavljanje istovetnosti avtorstva rokopisov
hù2inhúmedmet
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim
1.1.tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
4.1.kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem.hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl.huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
izpodríniti izpodrínemdovršni glagol[ispodríniti]
1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivnospodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivnospodriniti
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve
žaljívost žaljívostisamostalnik ženskega spola[žaljívost]
1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2.iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Balsam in lat.balsamum iz gr.bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab.balsam - več ...
banalizácija banalizácijesamostalnik ženskega spola[banalizácija]
delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.banalisation iz frc.banalisation, glej ↑banalen
búmbar búmbarjasamostalnik moškega spola[búmbar]
slabšalno kdor ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalnodebil
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.bȕmbar‛čmrlj, debeluh’, nar. bolg.bъbár‛hrošč’ < pslov.*bǫbarь, iz *bǫbati‛zibati se, tolči’ - več ...
cíkličen cíklična cíkličnopridevnik[cíkličən]
1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
1.1.v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.zyklisch, frc.cyclique, angl.cyclic in lat.cyclicus iz gr.kyklikós, iz ↑cikel
črnoglédost črnoglédostisamostalnik ženskega spola[čərnoglédost]
stanje, lastnost koga, da vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: pesimizem
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.dȁ, rus., nar.slovaš.da, glej ↑da
debílnost debílnostisamostalnik ženskega spola[debílnost]
1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalnodebilizem
1.1.slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalnodebilizem
1.2.slabšalno lastnost česa, da kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja
dramatizírati dramatizíramdovršni in nedovršni glagol[dramatizírati]
1. predelati prozno ali pesniško delo za uprizoritev
1.1. poustvariti, prikazati kaj z dramskimi sredstvi
1.2. upodobiti kaj kot temo, motiv v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
2. navadno zanikano, ekspresivno pojmovati, prikazovati kaj resneje, huje, kot je v resnici
3. ekspresivno pokazati, izraziti kaj takó, da je, postane zelo očitno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.dramatisieren iz ↑drama
drózg drózgasamostalnik moškega spola[drósk drózga]
1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat.Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologijecikovt
2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat.Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg ETIMOLOGIJA: = cslov.drozgъ < pslov.*drozgъ < ide.*(s)trozdo- tako kot gr.strouthós‛vrabec’, lat.turdus‛kos’, stvnem.drōsca(la)‛drozg’, angl.thrush, verjetno iz *(s)ter-‛trava, bilka’ + *sed-‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
enoróg enorógasamostalnik moškega spola[enorók enoróga]
mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: samorog
ETIMOLOGIJA: ↑en + ↑rog
féšta féštesamostalnik ženskega spola[féšta]
neformalnozabava, praznovanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.festa‛praznik, svečanost’ < lat.fēsta‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...
2. preprečevanje razmnoževanja živali ali metoda, sredstvo za tako preprečevanje
STALNE ZVEZE: mehanska kontracepcija ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Kontrazeption, angl., frc.contraception, iz ↑kontra + lat.conceptiō v pomenu ‛spočetje’ - več ...
mánta mántesamostalnik ženskega spola[mánta]
velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat.Manta
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.manta iz špan. ali port.manta‛odeja’, k lat.mantellum‛plašč’
nestŕpnost nestŕpnostisamostalnik ženskega spola[nestə̀rpnost]
1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
1.1.navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivnobabica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.nonna, furl.none < poznolat.nonna‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
.
oslaríja oslaríjesamostalnik ženskega spola[oslaríja]
1. slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalnobedastoča
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1.1. predmet take ali podobne oblike
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
investicijska struktura, pri kateri se denar navadno večjega števila novih vlagateljev uporablja za izplačilo navadno manjšega števila starejših, predhodnih vlagateljev
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
samoróg samorógasamostalnik moškega spola[samorók samoróga]
1. mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela; SINONIMI: enorog
2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje s konjskim ali jelenjim telesom in rogom na sredini čela
3. zobati kit s spiralastim izrastkom, ki spominja na dolg rog, na sredini čela; primerjaj lat.Monodon monoceros
ETIMOLOGIJA: ↑sam + ↑rog
sandál sandálasamostalnik moškega spola[sandál]
1. navadno v množini elegantno poletno žensko obuvalo z navadno nizko ali srednje visoko peto, ki se s paščkom, jermenom pripne čez gleženj; SINONIMI: opanka, sandala
1.1.navadno v množini poletno obuvalo, navadno z ravnim podplatom, s paščki, jermeni; SINONIMI: opanka, sandala
večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat.Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Waran in frc.varan iz arab.waran
2.1. izraža spodbudo, navadno nestrpno, nejevoljno
3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov.viny‛seveda, vsekakor’ iz vina‛vzrok, prilika’ - več ...
vetrôvnik vetrôvnikasamostalnik moškega spola[vetrôu̯nik]
1. iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov
1.1. taka naprava za trening nekaterih športov ali za rekreativno, ljubiteljsko dejavnost
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti
1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem.heiß‛vroč’ - več ...
akceptírati akceptíramdovršni in nedovršni glagol[akceptírati]
sprejeti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.akzeptieren in frc.accepter iz lat.acceptāre iz accipere‛sprejeti’ iz capere‛ujeti, vzeti’
2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat.Scorpaena
3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat.Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanikenavadna bodika
2. kot samostalnik, navadno podvojeno visok glas, značilen za majhne ptiče
3. povedkovnik z glagolom biti, podvojeno, ekspresivnonespameten, neumen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas majhnih ptičev, zlasti vrabcev, podobno hrv., srb.cȉjū, nem.tschilpen‛čivkati’
debílček debílčkasamostalnik moškega spola[debílčək]
navadno slabšalno človek, navadno neopazen, nepomemben, ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis
. kopitar z eno ali dvema grbama in daljšim ukrivljenim vratom, prilagojen na življenje v puščavi
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
hjàinhjámedmet
1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva
2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje
3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim
4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu prevzeto iz it.cornetto, prvotneje ‛majhen rog, rogljič’, iz corno‛rog’, v drugem pomenu prevzeto iz frc.cornet‛majhen rog (trobilo)’, iz corne‛rog’, oboje < lat.cornū‛rog’ - več ...
krastáča krastáčesamostalnik ženskega spola[krastáča]
1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat.Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologijenavadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat.Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalnokrota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnogovnač, neformalno, slabšalnokrota
melodráma melodrámesamostalnik ženskega spola[mẹlodráma]
1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Melodrama) iz frc.mélodrame iz ↑melos + ↑drama
melóna melónesamostalnik ženskega spola[melóna]
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat.Cucumis melo
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.melone < lat.mēlō‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr.mēlopépōn, iz mē̃lon‛jabolko’ + pépōn‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
njámimedmet
1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl.yummy
ohohòinohohôinòhohômedmet
1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel