Tiskanje

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]

1.

iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit

2.

iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z belugo 2.

STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel

korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl]

iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius

STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...

oslíčev oslíčeva oslíčevo pridevnik [oslíčeu̯ oslíčeva oslíčevo]

ki je iz mesa osliča 2., vsebuje meso osliča 2. kot hrano, jed

ETIMOLOGIJA: ↑oslič

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

1.

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

1.1.

2.

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

zlatôvčica zlatôvčice samostalnik ženskega spola [zlatôu̯čica]

1.

iz zoologije postrvi podobna sladkovodna riba s pisanimi pikami po trupu; primerjaj lat. Salvelinus

1.1.

STALNE ZVEZE: jezerska zlatovčica, potočna zlatovčica
ETIMOLOGIJA: ↑zlato

somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč]

sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat. Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologije ameriški somič

STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič
ETIMOLOGIJA: ↑som

káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast]

ki spominja na kačo 1. ali je tak kot pri kači 1.; SINONIMI: kačji

STALNE ZVEZE: kačasta smreka
ETIMOLOGIJA: ↑kača

luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar]

1.

gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami

2.

iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota

ETIMOLOGIJA: ↑luskina

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

zbrínc zbrínca samostalnik moškega spola [zbrínc]

zelo trd sir iz kravjega mleka z lomljivo sredico in rumeno rjavkasto skorjo, po izvoru iz Švice

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz švic. nem. Sbrinz, verjetno po švicarskem kraju Brienz

lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos]

1.

večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos

1.1.

;

SINONIMI:

atlantski losos

STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...

túna túne samostalnik ženskega spola [túna]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun

1.1.

;

SINONIMI:

tun, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]

1.

neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

privzdignjeno blagopokojen

2.

neformalno ki je zelo utrujen, izmučen

FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

jegúlja jegúlje samostalnik ženskega spola [jegúlja]

1.

kači podobna sladkovodna riba z zraslimi plavutmi, ki se drsti v morju; primerjaj lat. Anguillidae

1.1.

2.

slabšalno kdor je neodkrit, se izmika ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: električna jegulja
FRAZEOLOGIJA: spolzek kot jegulja, zvijati se kot jegulja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke dalmat. roman. predloge, sorodne z it. anguilla < lat. anguilla, prvotno ‛kačica’, iz anguis ‛kača’ - več ...

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

1.

sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...

lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]

1.

večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica

1.1.

STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’

živoródni živoródna živoródno pridevnik [živoródni]

iz zoologije ki v nasprotju drugimi vrstami plazilcev, dvoživk in rib koti žive mladiče

STALNE ZVEZE: živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑živ + ↑roditi

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]

1.

manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak

3.

v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov

4.

v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje

STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...

polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar

1.1.

;

primerjaj lat.

Gadus morhua

;

SINONIMI:

trska

ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...

slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]

1.

riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana

1.1.

;

primerjaj lat.

Clupea harengus

2.

podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode

ETIMOLOGIJA: ↑slan

zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc]

1.

večja plenilska morska riba s krepkim trupom, veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex dentex

1.1.

ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín]

1.

morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...

káčji káčja káčje pridevnik [káčji]

1.

ki je v zvezi s kačami 1. ali gojenjem kač 1.

;

SINONIMI:

kačast

STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir
FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo
ETIMOLOGIJA: ↑kača

konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]

1.

navadno ekspresivno konj, zlasti manjši

2.

igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj

3.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi

4.

ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil

5.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič

STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič

línj línja samostalnik moškega spola [lín]

1.

iz zoologije večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami, majhnimi izrastki ob ustnih kotičkih in plavutmi z zaokroženimi robovi; primerjaj lat. Tinca tinca

1.1.

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lȉnj, lȋnj, rus. línь, češ. líň < pslov. *lin'ь, tako kot latv. lĩnis, litov. lýnas, stprus. lins, gr. lineús ‛spolzka riba, babica’, ags. slīw, stvnem. slīo, nem. Schleie ‛linj’ iz ide. *(s)lei̯- ‛sluzast, lepljiv, zdrizast’ - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

néonka néonke samostalnik ženskega spola [néọnka]

1.

manj formalno fluorescenčno ali neonsko svetilo

2.

majhna riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, ki živi v porečju Amazonke; primerjaj lat. Paracheirodon innesi

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba

požréšen požréšna požréšno pridevnik [požréšən]

1.

navadno slabšalno ki (rad) veliko jé

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

2.

ekspresivno ki pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno ki si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

3.1.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑požreti

róbec róbca samostalnik moškega spola [róbəc]

1.

izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja kvadratne oblike zlasti za brisanje nosu

2.

starinsko ruta

STALNE ZVEZE: veliki robec
ETIMOLOGIJA: = hrv. rúbac < *rǫbьcь iz pslov. *rǫbъ ‛kar je odsekano, odrezano, kos tkanine’, podobno kot hrv. rȗblje ‛perilo’, rus. rubáška ‛srajca’

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]

1.

majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina

1.1.

navadno v množini

FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]

1.

morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus

1.1.

2.

iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...

tŕska tŕske samostalnik ženskega spola [tə̀rska]

1.

odcepljen tanek, podolgovat kos lesa, navadno s hrapavo površino

1.1.

1.2.

2.

velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi, dvema podrepnima plavutma in svetlo progo vzdolž telesa; primerjaj lat. Gadus morhua; SINONIMI: polenovka

2.1.

;

SINONIMI:

polenovka

3.

iz zoologije velika morska riba s tremi hrbtnimi plavutmi in dvema podrepnima plavutma; primerjaj lat. Gadidae

4.

ekspresivno kdor je zelo vitek, suh ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: suh kot trska
ETIMOLOGIJA: = cslov. trěska ‛dračje, trske’, hrv. trijȇska ‛trska’, srb. tréska, rus. treská ‛polenovka’, star. in nar. tudi ‛trska, iver’, češ. tříska < pslov. *trěska ‛trska, drobir’ iz ↑treskati - več ...

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

1.

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

1.1.

2.

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

3.

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

4.

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

5.

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

bakalá glej bakalár

bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda]

1.

večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena

2.

navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca]

1.

oljka s svetlo zelenimi plodovi, po izvoru iz Istre; SINONIMI: istrska belica

1.1.

1.2.

2.

iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat. Leucaspius delineatus

STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]

1.

koničast izrastek pri živalih ali rastlinah

2.

iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena

3.

zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika

STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

gírica gírice samostalnik ženskega spola [gírica]

1.

zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; primerjaj lat. Centracanthidae

1.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...

glaváč glaváča samostalnik moškega spola [glaváč]

1.

kit z veliko valjasto glavo in ozko, dolgo spodnjo ter brezzobo zgornjo čeljustjo; primerjaj lat. Physeter macrocephalus; SINONIMI: iz zoologije glavati kit

2.

manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: iz zoologije glavoč

ETIMOLOGIJA: ↑glava, v drugem pomenu tvorjeno po zgledu ↑glavoč

glavóč glavóča samostalnik moškega spola [glavóč]

1.

iz zoologije manjša riba s podolgovatim telesom, večjimi očmi, dvema hrbtnima in krilastimi prsnimi plavutmi, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Cottidae, Gobiidae; SINONIMI: glavač

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. glàvoč iz ↑glava

gúpi gúpija samostalnik moškega spola [gúpi]

majhna riba z vitkim trupom in pahljačastim repom, ki sta pri odraslih samcih pisanih barv, po izvoru z vzhodnih Karibov in severnega dela Južne Amerike; primerjaj lat. Poecilia reticulata

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. guppy, po angleškem, na Trinidadu delujočem naravoslovcu Robertu Johnu Lechmeru Guppyju (1836–1916)

inčún inčúna samostalnik moškega spola [inčún]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: sardon

1.1.

;

SINONIMI:

sardon

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. ìnćūn iz ben. it. incio - več ...

jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]

1.

večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...

jéževka jéževke samostalnik ženskega spola [jéžeu̯ka]

1.

samica ježa

2.

pnevmatika s kovinskimi žebljički za vožnjo po ledu in snegu

3.

iz etnologije debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, kot del oprave kurenta ali pozvačina

4.

iz zoologije riba z velikimi okroglimi očmi in luskami, oblikovanimi v bodice, ki se ob nevarnosti napihne; primerjaj lat. Diodontidae

5.

iz biologije neužitna goba s klobukom čašaste, lijakaste ali nepravilne oblike in trosovnico, polno mehkih bodic; primerjaj lat. Hydnellum

ETIMOLOGIJA: ↑jež

klèn1 kléna samostalnik moškega spola [klèn]

sladkovodna riba z dvema paroma rdečkastih plavuti na trebuhu in velikimi rombastimi luskami; primerjaj lat. Squalius cephalus

ETIMOLOGIJA: = hrv. klȅn, nar. klijȇn, srb. klȅn, nar. rus. klénь, polj. kleń < pslov. *klěnь, nejasnega izvora - več ...

korálnica korálnice samostalnik ženskega spola [korálnica]

1.

morska riba navadno živih barv, ki živi ob koralnih grebenih; primerjaj lat. Pomacentridae

2.

strupena kača z obročastimi vzorci rdeče, rumene in črne barve; primerjaj lat. Elapidae

3.

iz botanike nizka okrasna rastlina z drobnimi listi in majhnimi oranžno rdečimi plodovi; primerjaj lat. Nertera granadensis

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. coral snake iz ↑korala

lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]

sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus

STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...

mánta mánte samostalnik ženskega spola [mánta]

velika morska riba s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, širokimi režami za precejanje planktona in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Manta

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. manta iz špan. ali port. manta ‛odeja’, k lat. mantellum ‛plašč’

mêčarica mêčarice samostalnik ženskega spola [mêčarica]

1.

velika plenilska morska riba s podaljšano zgornjo čeljustjo v obliki meča; primerjaj lat. Xiphias gladius

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑meč

mòl2 môla samostalnik moškega spola [mȍl]

morska riba s tremi, med seboj ločenimi hrbtnimi plavutmi, svetlejše sive, na zgornji strani zeleno modre ali sivo rjave barve; primerjaj lat. Merlangius merlangus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. molo < lat. mūlus ‛mula’ - več ...

oráda oráde samostalnik ženskega spola [oráda]

1.

večja morska riba z zelenkasto srebrnim telesom, zaobljeno glavo in črno pego na škržnem poklopcu; primerjaj lat. Sparus aurata

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. oráda < lat. aurāta, prvotno ‛z zlatom okrašena’, iz aurum ‛zlato’ po zlato rumenem pramenu nad očmi - več ...

oslìč oslíča samostalnik moškega spola [oslìč]

1.

navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno osliček

2.

morska riba brez lusk s podolgovatim trupom, večjo glavo in daljšo spodnjo čeljustjo; primerjaj lat. Merluccius merluccius

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑osel, v drugem pomenu (kakor hrv. ȍslić) prevod nar. it. asello, asinello, iz asino ‛osel’, ker glava te ribe spominja na oslovsko - več ...

parmezán parmezána samostalnik moškega spola [parmezán]

zelo trd sir rahlo pikantnega okusa iz kravjega mleka, ki se navadno riba, strga, po izvoru iz Italije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Parmesan in frc. parmesan iz severnoit. parmesano, knjiž. it. parmigiano, prvotno ‛paremski, iz Parme’, po italijanskem mestu Parma - več ...

pirája glej piránja, piranha

piranha piranhe; in piránja; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]

1.

manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae

1.1.

2.

navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Piranha, angl. piranha in port. piranha iz tup. piraya, prvotno ‛škarje’ - več ...

piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja]

1.

manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae

1.1.

2.

navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda

ETIMOLOGIJA: ↑piranha

plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka]

1.

okrasna zimzelena rastlina s številnimi petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. Phlox

2.

riba z raznobarvnimi progami po telesu, izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; primerjaj lat. Pterois

3.

ročni gorilnik za spajkanje

STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka
ETIMOLOGIJA: ↑plamen

plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]

1.

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec

1.1.

2.

iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda

3.

manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica

STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav

podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst]

večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus

ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

1.

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

ráža ráže samostalnik ženskega spola [ráža]

1.

iz zoologije morska riba rombaste oblike s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, usti in škrgami na spodnji strani telesa in tankim bičastim repom; primerjaj lat. Batoidea

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. rȁža iz dalmat. roman. < lat. raia, nejasnega izvora - več ...

sardína sardíne samostalnik ženskega spola [sardína]

1.

sardela, zlasti konzervirana, kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Sardina pilchardus

;

SINONIMI:

sardela

FRAZEOLOGIJA: kot sardine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardina < lat. sardīna, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka]

riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare

ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev

sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma]

1.

velika sladkovodna plenilska riba z dolgim valjastim trupom brez lusk in širokim gobcem z brkom podobnimi izrastki; primerjaj lat. Silurus

1.1.

STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...

súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc]

1.

velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho

1.1.

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...

šárg šárga samostalnik moškega spola [šárk šárga]

iz zoologije morska riba z majhnimi usti in širokim ovalnim trupom srebrnkaste barve s temnimi prečnimi progami; primerjaj lat. Diplodus sargus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. it. sargo < lat. sargus, to prevzeto iz gr. sargós

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]

1.

sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox

1.1.

FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...

škarpéna škarpéne samostalnik ženskega spola [škarpéna]

1.

morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpina

1.1.

;

SINONIMI:

škarpina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. scorpèna in lat. scorpaena iz gr. skórpaina, iz ↑škorpijon po strupenih bodicah te ribe - več ...

škarpína škarpíne samostalnik ženskega spola [škarpína]

1.

morska riba navadno rdečkasto oranžne barve z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena scrofa; SINONIMI: škarpena

1.1.

;

SINONIMI:

škarpena

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. škàrpīna, glej ↑škarpena

špár špára samostalnik moškega spola [špár]

morska riba s širokim ovalnim trupom srebrnkaste barve in enojno hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Sparidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. špȃr in lat. sparus iz gr. spáros, nejasnega izvora, morda sorodno z lat. sparus ‛kopje, sulica’ - več ...

tún túna samostalnik moškega spola [tún]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna

1.1.

;

SINONIMI:

tuna, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna

zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka]

1.

iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens

2.

vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije

3.

iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus

ETIMOLOGIJA: ↑zelen

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika