Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ricín ricína samostalnik moškega spola [ricín]

strup iz semen ricinusa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Rizin, glej ↑ricinus

rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo]

ki je del ricinusa 1.

1.1.

ricinusa 1.

;

SINONIMI:

ricinov

ETIMOLOGIJA: ↑ricinus

klôščevec klôščevca samostalnik moškega spola [klôščevəc]

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike ricinus

ETIMOLOGIJA: iz klošč ‛klop’ po zgledu lat. ricinus - več ...

rícinov rícinova rícinovo pridevnik [rícinou̯ rícinova rícinovo]

ki je iz semen ricinusa 1.; SINONIMI: ricinusov

ETIMOLOGIJA: ↑ricin

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika