bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà,
ne rêči ne dà ne nè,
odgovárjati z dà ali nè,
odgovoríti z dà ali nè,
rêči dà [kómu/čému]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti] 1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se] 1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga ETIMOLOGIJA: ↑nacediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obrédna ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obrédni plés -ega -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
obrédno gledalíšče -ega -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poživítveni pridevnik1. ki je v zvezi s poživitvijo, obnovo
2. iz medicine ki je v zvezi z okrepitvijo imunskega odziva s ponovnim cepljenjem
ETIMOLOGIJA: poživitev
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rituál -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual;
ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual
♦ rel. izdati nov ritual obrednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rituál -a m (ȃ) obred; neobč. Kopel je njegov vsakdanji ~ vsakdanje opravilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rituál -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
rituálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ritualístičen pridevnik1. pri katerem se izvajajo, so prisotni rituali 1.1 kot vrstni pridevnik v obliki ritualistični ki je v zvezi z rituali
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualistisch, iz ritualist ‛obrednik’ iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ritualízem SSKJ² samostalnik moškega spolapripadnost veri, prepričanju le s formalno udeležbo v obredju, običajih brez pravega, globljega razumevanja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. ritualismus, iz ritual ‛obreden’ prek frc. ritual iz lat. rītuālis iz rītus ‛obred’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
rituálna tragédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Sklanjanje imen »Nunne« in »Sorne«Zanima me, kako se pravilno sklanjata naslednji moški imeni: Nunne, Sorme? Kako je z zaimki?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
Svečanostna funkcijaZanima me slovenski ustreznik za angleški termin ritual function oziroma cautionary function , ki na področju dednega prava označuje eno od 4 obličnostnih zahtev za slovesen potek sklenitve oporoke, in sicer z namenom, da bi zapustnik in vsi ostali navzoči razumeli, kaj oporoka pomeni in kakšne so njene posledice. Poimenovanja v smislu obredna funkcija , ritualna funkcija , ceremonialna funkcija ne pridejo v poštev, ker bi vsebinsko označevale nekaj drugega. Svečana funkcija se ne sliši pravilno. Vsebinsko bi bila ustrezna termina solemnitetna funkcija in svečanostna funkcija . Ali je dovoljena uporaba pridevnika svečanosten ? Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vérska obrédna ígra -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
voilà medmetuporablja se, ko govorec opozori na nastanek, pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine glagola voir ‛videti’, + là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.