róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Rožna dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rožne doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
del Ljubljane
IZGOVOR: [róžna dolína], rodilnik [róžne dolíne]
BESEDOTVORJE: Rožnodolec, Rožnodolka, Rožnodolčev, Rožnodolkin, rožnodolski
PRIMERJAJ: Rožna Dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Rožna Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rožne Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Nova Gorica
IZGOVOR: [róžna dolína], rodilnik [róžne dolíne]
BESEDOTVORJE: Rožnodolinčan in Rožnodolec, Rožnodolinčanka in Rožnodolka, Rožnodolinčanov in Rožnodolčev, Rožnodolinčankin in Rožnodolkin, rožnodolinski in rožnodolski
PRIMERJAJ: Rožna dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skózi2 tudi skóz predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka skóz- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo
a) glede na širino, globino česa: izvrtati predor skozi led, steno; ličinka se pregrize skozi ovoj / preriniti se skozi gnečo, množico; skozi meglo so videli obrise stolpnic; skozi zavese je prihajalo dovolj svetlobe / čistiti tekočino skozi filter; gledati skozi ključavnico; skočiti, vreči skozi okno; presejati skozi sito; oditi skozi zadnja vrata; šipe so bile umazane, da se je komaj videlo skoznje / ostanki hrane se izločajo skozi črevo; dihati skozi nos / skozi obleko je začutila hlad; skozi stene se vse sliši; pren. misel mu je šinila skozi možgane; prebiti se skozi težave
 
geom. premica gre skozi točko P
b) glede na omejeno, zoženo površino: iti po bližnjici skozi gozd; voziti skozi mesto; potovati skozi Slovenijo; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; peljati se v Zagreb skozi Zidani most / iti skozi vse sobe
2. za izražanje časa, v katerem se
a) kaj godi; čez2skozi poletje živi ob morju, pozimi doma; opravil je vse, kar se mu je nabralo skozi teden; tako konzervirana hrana se skozi (vso) zimo ne pokvari / ekspr. skozi vse življenje je imel srečo
b) z oslabljenim pomenom kaj godi nepretrgano: skozi tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja; varčevati skozi ves mesec
// za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: odgovoriti skozi kašelj, smeh; ekspr. tu me boli, je izdavila skozi jok
3. za izražanje načina, kako dejanje poteka: govori razločno in ne skozi nos; žvižgati skozi zobe
// publ. za izražanje merila, vodila: gledati napredek skozi proizvodnjo in večjo produktivnost dela / naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
// za izražanje sredstva, posrednika: opazovati okolico skozi daljnogled; ekspr. življenje gleda skozi rožnata očala / publ.: čuti dolžnost, da širi to zavest skozi svojo umetniško izpoved z umetniško izpovedjo; ustvariti moreče vzdušje skozi groteskne podobe / publ. govoriti, izpovedovati se skozi značaje svojih junakov
4. star. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja; zaradi: ta organizacija je postala pomembnejša skozi kritike nasprotnikov; dobiti večje dohodke tudi skozi slabe delovne pogoje
5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, navadno v zvezi z iti za izražanje, da je kdo omejen čas deležen tega, kar določa sobesedilo: ti ljudje so šli skozi narodnoosvobodilni boj; pred vojno je šel skozi številne ječe je bil pogosto zaprt; elipt. kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja; šel je skozi veliko trpljenje / skozi njegove roke je šlo že dosti učencev poučeval je že dosti učencev / publ.: ta predlog mora iti še skozi strokovni svet mora ga obravnavati strokovni svet; zazidalni načrt mora skozi zbore občanov
6. za izražanje natančnejše določitve, razvrstitve v okviru celote: stanuje v Rožni dolini, Cesta dve skozi dvaindvajset; poštni predal pet skozi ena [5/1]
● 
pog. ne vem, če bo šel spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. prebiti se skozi knjigo, podatke s težavo prebrati, preštudirati; pog. peljati skozi rdečo luč skozi križišče, ko je na semaforju prižgana rdeča luč; ekspr. lačen je bil, da se je skozenj videlo zelo lačen, sestradan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Šmártno v Róžni dolíni -a ~ ~ ~ in Šmártno v Róžni dolíni -ega ~ ~ ~ s, zem. i. (ȃ ọ̑ í; ȃ ọ̑ í) v ~u ~ ~ ~ in ~em ~ ~ ~, neurad. v ~u in ~em
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmártenčan -a [tə] m, preb. i. (ȃ)
Šmártenčanka -e [tə] ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 5