deklamȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
gróhati – glej rohnẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
króhati – glej rohnẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
nad predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak;
balon se je dvignil nad oblake;
skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme 2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga;
iti nad petelina;
planiti nad nasprotnika;
elipt. ne upa se nadenj 3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč evrov;
tehta nad sto kilogramov;
gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri // ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom;
sklanjati se nad načrti;
nad Slovenijo je visok zračni pritisk // za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri // za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom, komunizmom; pren. grad gospoduje nad dolino 2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad državnim povprečjem;
prodaja se nad resnično vrednostjo // ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi 3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem;
maščevati se nad sovražnikom;
zamisliti se nad vsebino romana;
pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom 4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom;
uživati nad nesrečo bližnjega;
zgražati se nad nedostojnim početjem;
veselje nad dogodkom;
razočaranje nad kom
● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
nergati [nergáti nergȃm]
nedovršni glagolrohneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
prirohnéti -ím dov. prirohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) poud. ~ v sobo |rohneč priti|; poud. Mimo je prirohnel vlak |hrupno pripeljal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rȃglja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rẹ̑gati rȇgam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rehljati se – glej rohnẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohnênje -a s (é) glagolnik od rohneti: očetovo rohnenje nad sinom / rohnenje motorjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe;
rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni;
na gradbišču so rohneli stroji
● ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali// hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih rohnèč -éča -e:
vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohnéti -ím nedov. rôhni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; rohnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) poud. |hrupno izražati nezadovoljstvo|: proti komu/čemu ~ ~ vladnim ukrepom; rohneti nad kom/čim ~ ~ ženo; Motor ~i |hrumi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohnéti -ím
nedov.nad kom hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
rohnẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.-Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rohneti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
rožljáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vzrohnéti -ím dov. vzrohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) ~ zaradi krivice; poud. Motor ~i |zahrumi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zarohnéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: zarohnel je in ga jezno pogledal;
zarohnela je na moža;
zarohneti nad otroki / umaknite se, je zarohnel 2. ekspr. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; zahrumeti: motor je zarohnel / buldožerji so zarohneli na gradbišču začeli rohneti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zarohnéti -ím dov. zarohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ sina; zarohneti nad kom/čim ~ ~ otroki; poud. Motor je zarohnel |zahrumel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zarohnẹ́ti – glej rohnẹ́ti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zrohnéti -ím dov.; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) poud. Ali bo mir, je zrohnel |zavpil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.