ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
épik épika samostalnik moškega spola [épik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem epike1.1. kdor se ukvarja s pisanjem epov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
kmétski kmétska kmétsko pridevnik [kmétski] ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
strojepíska strojepíske samostalnik ženskega spola [strojepíska] ženska, ki se poklicno ukvarja s stenografskim zapisovanjem, urejanjem besedil z računalnikom, pisalnim strojem
ETIMOLOGIJA: iz strojepis iz ↑stroj + ↑pisati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.