gnézdo -a s (ẹ́) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo;
taščica si je začela spletati, znašati gnezdo;
mladiči so že zleteli iz gnezda;
lastovičje gnezdo;
stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano;
pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju // s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
● dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda 3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo;
končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu;
malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo // postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
♦ voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
gnézdo -a s (ẹ́) lastovičje ~; psički (iz) istega ~a; poud. urediti si prijetno ~ |dom, stanovanje|; slabš.: živeti v malomeščanskem ~u |v majhnem, odročnem kraju|; roparsko ~ |skrivališče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Izvor poimenovanja »morski pes«V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
poljedélstvo -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
razhájkati -am dov. (ȃ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem razgnati, razpoditi: razhajkati bataljon, četo 2. pog. razgnati, razpoditi: razhajkati roparsko tolpo
● pog. razhajkati pretepače ločiti, razgnati; pog. vodstvo kluba so razhajkali razpustilirazhájkan -a -o:
razhajkani borci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami,
končáti za rešêtkami,
ostáti za rešêtkami,
posláti kóga za rešêtke,
prebíti za rešêtkami,
preživéti za rešêtkami,
pristáti za rešêtkami,
sedéti za rešêtkami,
znájti se za rešêtkami,
ždéti za rešêtkami,
življênje za rešêtkami
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
róparski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roparje ali ropanje: roparski poglavar;
roparska tolpa / roparski napad, pohod / roparska ladja; slabš. roparsko gnezdo
● knjiž. roparska izdaja teksta izdaja teksta brez vednosti avtorja ali nosilca avtorskih pravic; roparska žival ki za hrano lovi, ubija druge živali
♦ agr. roparsko gospodarjenje gospodarjenje, pri katerem se zemlja samo izkorišča in se ne gnoji; pravn. roparski umor umor iz koristoljubja; roparska tatvina tatvina, pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
roparsko prislov
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
róparsko poljedélstvo -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
ščúka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
udẹlovȃnje, n. 1) das Zurichten; — 2) das Unwesen: roparsko u., das Räuberunwesen, Cig.; das Rasen, das Lärmen, Cig.; bilo je strašno u., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.