rôvtar -ja m z -em člov. (ȏ) poud. |prebivalec rovt|; slabš. |neroden, neuglajen človek|
rôvtarica -e ž, člov. (ȏ)
rôvtarjev -a -o (ȏ)
rôvtaričin -a -o (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 5. 2024.