bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš
- bélo prisl.:
belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
- béli -a -o sam.:
beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
- 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
- 2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
- 2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
čilski
Predlog
čilska čilsko tudi čilenski čilenska čilensko pridevnikIZGOVOR: [čílski] tudi [čilénski]
ZVEZE: čilski soliter
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dnína1 -e ž (ī)
delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini
// plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne
delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan: hoditi na dnino, v dnino; prositi ljudi na dnino; mati je bila vse dneve na dnini
// plačilo, zaslužek za tako delo: pri kmetu je delala za majhno dnino; dnino vsega leta je porabila v bolezni / za družine ponesrečencev so prispevali rudarji po eno dnino zaslužek enega delovnega dne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
donbaški
Predlog
donbaška donbaško pridevnikIZGOVOR: [donbáški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
dvigálo -a s (á)
1. naprava s kabino za prevoz oseb ali tovora iz nadstropja v nadstropje: dvigalo se je začelo počasi dvigati; dvigalo se je ustavilo v sedmem nadstropju; stopiti v dvigalo; peljati se z dvigalom / osebno, tovorno dvigalo / rudarji so se z dvigalom spustili v jašek
2. teh. naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: električno, ročno dvigalo; avtomobilsko dvigalo / ladijsko, pristaniško dvigalo; mostno dvigalo ki se premika po dveh, od tal dvignjenih tirnicah
1. naprava s kabino za prevoz oseb ali tovora iz nadstropja v nadstropje: dvigalo se je začelo počasi dvigati; dvigalo se je ustavilo v sedmem nadstropju; stopiti v dvigalo; peljati se z dvigalom / osebno, tovorno dvigalo / rudarji so se z dvigalom spustili v jašek
2. teh. naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: električno, ročno dvigalo; avtomobilsko dvigalo / ladijsko, pristaniško dvigalo; mostno dvigalo ki se premika po dveh, od tal dvignjenih tirnicah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
izkázati tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dov. (á á á)
1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: izkazati dohodke in izdatke; izkazati uspeh učencev v letnem poročilu / izkazati izgubo
2. publ. imeti, doseči: nekatere panoge gospodarstva so izkazale velike izvozne uspehe; podjetje je izkazalo precej večji promet kot lani
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazati komu ljubezen, pomoč, spoštovanje / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu / izkazati komu dobroto
1. napraviti, da postanejo namensko, sistematično zbrani podatki o čem znani: izkazati dohodke in izdatke; izkazati uspeh učencev v letnem poročilu / izkazati izgubo
2. publ. imeti, doseči: nekatere panoge gospodarstva so izkazale velike izvozne uspehe; podjetje je izkazalo precej večji promet kot lani
3. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izkazati komu ljubezen, pomoč, spoštovanje / izkazali so mu zadnjo čast pri pogrebu / izkazati komu dobroto
- izkázati se tudi izkazáti se tudi skázati se tudi skazáti se
1. pokazati veliko sposobnost, pripravljenost, požrtvovalnost: učenci so se izkazali na tekmovanju; ekspr. izkazali so se in mi naredili obleko v dveh dneh; odlikovani so bili rudarji, ki so se izkazali ob nesreči; pri tem delu se nismo izkazali; naši nogometaši so se v zadnji tekmi (zelo) izkazali
2. dokazati, navadno z dokumenti, svojo identičnost: priprli so ga, ker se ni mogel izkazati; izkazati se s potnim listom, potrdilom / izkazati se za člana
// dokazati sploh: nagrado dobi tisti, ki se izkaže, da je prebral vsa zahtevana dela
3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: izkazati se hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se mojstra, moža, prijatelja; izkazal se je kot vešč vojskovodja / izkazati se v dejanjih, z dejanji / delo se je izkazalo za težavno; napovedi so se izkazale za pravilne; slutnja se je izkazala kot resnica
4. nav. 3. os. postati jasen, očiten: resnica se je kmalu izkazala / upal je, da se bo pravica izkazala; izkazalo se je, da je nedolžen
● ekspr. darovalec se je zelo izkazal dal je veliko, drago darilo; knjiž. jeza sosedov se je izkazala v tem, da so mu razbili okna pokazala; hotel se je izkazati pred dekletom postaviti
- izkázan tudi skázan -a -o:
izkazan dobiček; zahvaliti se za izkazano pomoč;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jámski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jamo:
a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti
c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
nanašajoč se na jamo:
a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti
c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jámščarica -e ž (ȃ)
knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah
knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jášek -ška m (ȃ)
navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina
// tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku; spustiti se po jašku v rudnik; opuščeni jaški; dno, globina jaška
// navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo; jašek za smeti
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi; servisni jašek revizijska jama; zračni jašek za dovajanje svežega zraka
navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina
// tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku; spustiti se po jašku v rudnik; opuščeni jaški; dno, globina jaška
// navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo; jašek za smeti
♦ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi; servisni jašek revizijska jama; zračni jašek za dovajanje svežega zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jášek -ška m (ȃ) betonski ~; Rudarji se zbirajo ob ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
jeklár -ja m (á)
delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji
delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kládivar tudi kladívar -ja m (ā; ȋ)
1. ekspr. kovač: kladivarji in rudarji / za kladivarja se boš kmalu izučil
2. vznes., s prilastkom kdor ima nadpovprečno voljo, sposobnost voditi druge: bil je kladivar koroškega slovenstva; kladivar usode
♦ strojn. mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi
1. ekspr. kovač: kladivarji in rudarji / za kladivarja se boš kmalu izučil
2. vznes., s prilastkom kdor ima nadpovprečno voljo, sposobnost voditi druge: bil je kladivar koroškega slovenstva; kladivar usode
♦ strojn. mlin kladivar stroj, ki drobi grude z vrtečimi se kladivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
klécati -am nedov. (ẹ̄)
nehote, sunkovito upogibati nogo v kolenu, zlasti med hojo: ves čas je klecal / ekspr. klecati od utrujenosti biti zelo utrujen / noge so nam klecale
// ekspr. počasi, okorno stopati: rudarji so trudni klecali iz jam; po cesti kleca tovorna živina
nehote, sunkovito upogibati nogo v kolenu, zlasti med hojo: ves čas je klecal / ekspr. klecati od utrujenosti biti zelo utrujen / noge so nam klecale
// ekspr. počasi, okorno stopati: rudarji so trudni klecali iz jam; po cesti kleca tovorna živina
- klecajóč -a -e:
stopati s klecajočimi koraki; klecajoča hoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
klékljanje klékljanja samostalnik srednjega spola [klékljanje]
- izdelovanje čipk s prepletanjem niti na več parih klekljev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kọ̑balt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kosíter kosítra samostalnik moškega spola [kosítər]
- 1. mehka, lahko taljiva kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sn
- 1.1. ruda, iz katere se pridobiva ta kovina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kríptorudár, krípto rudár samostalnik moškega spola
- kdor potrjuje transakcije v sistemu kriptovalut z uporabo zmogljive računalniške opreme, navadno za plačilo v kriptovalutah SINONIMI: rudar kriptovalut
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kúčti in kúči -ém nedov. tolči: Vszáki zmed nyimi [rudarji] je medino kúkao i v-talige szipávao KAJ 1870, 85; rokodelavec, gda je vszászi prêg polnôcsi na péni poplat kúko AIP 1876, br. 1, 6; pren. ricsih ete oſztri nyé (gyedrno je vglavo kúcsi) tvojoj deczi KŠ 1754, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
kuzbaški
Predlog
kuzbaška kuzbaško pridevnikIZGOVOR: [kuzbáški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
metán -a m (ȃ)
gorljiv plin, ki je glavna sestavina zemeljskega plina: eksplozija metana; rudarji niso opazili nevarne koncentracije metana; proizvodnja metana
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje en atom ogljika
gorljiv plin, ki je glavna sestavina zemeljskega plina: eksplozija metana; rudarji niso opazili nevarne koncentracije metana; proizvodnja metana
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje en atom ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
odgovárjati -am nedov. (ȃ)
1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal; odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno; odgovarjati pisno, po telefonu; odgovarjati slovensko, v slovenščini; odgovarjati z da ali ne / šel ga je poslušat, kako bo odgovarjal pri izpitu koliko bo znal povedati; odgovarjati pravilno / odgovarjati s kimanjem, zmigovanjem ramen / odgovarjati na vprašanje
// pojasnjevati, razlagati: v knjigi avtor odgovarja na vprašanje o vzrokih potresov
// sporočati odločitve, stališča o predloženi stvari: prošnje je pošiljal na različna mesta, vendar mu navadno niso odgovarjali; odgovarjati na predloge, predpise
2. govoriti komu kaj na nagovor, pozdrav: zaradi dela ni mogel odgovarjati vsem, ki so ga ogovarjali; odgovarjati na pozdrave odzdravljati; odgovarjati na zdravice
// pisati komu pisma, razglednice po prejemu njegovih pisem, razglednic: na pisma jim je nehal odgovarjati; odgovarjal je čedalje bolj poredko
// govoriti, peti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovarja solistu; duhovnik moli naprej, verniki mu odgovarjajo
// oglašati se kot na pobudo koga: sosedovi kosci so odgovarjali z vriski / klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo odmev; ekspr. velikemu zvonu pri farni cerkvi so odgovarjali manjši po podružnicah / ekspr. njegovim dovtipom je odgovarjal smeh sledil
3. delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: zasuti rudarji po dveh dneh niso več odgovarjali; odgovarjati klicem; odgovarjati s signalom
// reagirati, odzivati se: organizem odgovarja na spremembe v okolju; organske snovi odgovarjajo na svetlobo
4. zavračati očitke, negativno kritiko: odgovarjati kritikom; na napade ob izidu knjige je odgovarjal s številnimi članki; prepričljivo odgovarjati
// delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: začeli so metati kamenje, on pa jim ni odgovarjal; na sovražnikovo streljanje niso odgovarjali / policija je odgovarjala s solzivcem
5. neprimerno ugovarjati komu pri njegovih odločitvah, ukazih: odvaditi se odgovarjati; otrok grdo odgovarja očetu / nižje pog. nazaj odgovarjati
6. biti odgovoren: starši odgovarjajo za mladoletne otroke; za svoje početje sam odgovarja / ugotoviti, kdo odgovarja za nesrečo jo je povzročil, je kriv zanjo / odbori odgovarjajo svojim volivcem
// publ. biti pooblaščen, pristojen: on odgovarja za finance, za določeno področje
7. dajati opravičilo pred pristojnim organom, osebo: moral bo odgovarjati, ker se je upiral organom oblasti / za to početje boste odgovarjali pred sodiščem
8. jamčiti: zavarovalnica do določene višine odgovarja za škodo / zanj odgovarjam v vsakem pogledu / vi osebno odgovarjate, da ne bo žrtev
9. pog., s širokim pomenskim obsegom biti v skladu s čim, ustrezati: zahtevano znanje odgovarja visoki izobrazbi / to ne odgovarja modernim nazorom, zgodovinski resnici / cena nam ne odgovarja je previsoka; njena frizura ni odgovarjala obleki ni bila primerna za to obleko; to blago mi ne odgovarja mi ni všeč; zame ni primerno
10. zastar. odvračati, odsvetovati: ker se je že odločil, ga ni več odgovarjal; odgovarjati koga od ženitve
● ekspr. odgovarjal je njenim pogledom tudi on jo je pogledoval, gledal; ekspr. ni odgovarjal na njena čustva ni je ljubil, čeprav ga je ljubila; večina obtoženih je že odgovarjala pred sodiščem večini obtoženih je sodišče že izreklo sodbo; odgovarja naj pred našim zakonom sodi naj se mu po naših zakonih
1. z besedami izražati komu kaj v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: vprašanje ste slišali, kdo bo odgovarjal; odgovarjati boječe, kratko, potrpežljivo, vljudno; odgovarjati pisno, po telefonu; odgovarjati slovensko, v slovenščini; odgovarjati z da ali ne / šel ga je poslušat, kako bo odgovarjal pri izpitu koliko bo znal povedati; odgovarjati pravilno / odgovarjati s kimanjem, zmigovanjem ramen / odgovarjati na vprašanje
// pojasnjevati, razlagati: v knjigi avtor odgovarja na vprašanje o vzrokih potresov
// sporočati odločitve, stališča o predloženi stvari: prošnje je pošiljal na različna mesta, vendar mu navadno niso odgovarjali; odgovarjati na predloge, predpise
2. govoriti komu kaj na nagovor, pozdrav: zaradi dela ni mogel odgovarjati vsem, ki so ga ogovarjali; odgovarjati na pozdrave odzdravljati; odgovarjati na zdravice
// pisati komu pisma, razglednice po prejemu njegovih pisem, razglednic: na pisma jim je nehal odgovarjati; odgovarjal je čedalje bolj poredko
// govoriti, peti del besedila, ko kdo pove, odpoje svoj del: zbor odgovarja solistu; duhovnik moli naprej, verniki mu odgovarjajo
// oglašati se kot na pobudo koga: sosedovi kosci so odgovarjali z vriski / klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo odmev; ekspr. velikemu zvonu pri farni cerkvi so odgovarjali manjši po podružnicah / ekspr. njegovim dovtipom je odgovarjal smeh sledil
3. delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala: zasuti rudarji po dveh dneh niso več odgovarjali; odgovarjati klicem; odgovarjati s signalom
// reagirati, odzivati se: organizem odgovarja na spremembe v okolju; organske snovi odgovarjajo na svetlobo
4. zavračati očitke, negativno kritiko: odgovarjati kritikom; na napade ob izidu knjige je odgovarjal s številnimi članki; prepričljivo odgovarjati
// delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: začeli so metati kamenje, on pa jim ni odgovarjal; na sovražnikovo streljanje niso odgovarjali / policija je odgovarjala s solzivcem
5. neprimerno ugovarjati komu pri njegovih odločitvah, ukazih: odvaditi se odgovarjati; otrok grdo odgovarja očetu / nižje pog. nazaj odgovarjati
6. biti odgovoren: starši odgovarjajo za mladoletne otroke; za svoje početje sam odgovarja / ugotoviti, kdo odgovarja za nesrečo jo je povzročil, je kriv zanjo / odbori odgovarjajo svojim volivcem
// publ. biti pooblaščen, pristojen: on odgovarja za finance, za določeno področje
7. dajati opravičilo pred pristojnim organom, osebo: moral bo odgovarjati, ker se je upiral organom oblasti / za to početje boste odgovarjali pred sodiščem
8. jamčiti: zavarovalnica do določene višine odgovarja za škodo / zanj odgovarjam v vsakem pogledu / vi osebno odgovarjate, da ne bo žrtev
9. pog., s širokim pomenskim obsegom biti v skladu s čim, ustrezati: zahtevano znanje odgovarja visoki izobrazbi / to ne odgovarja modernim nazorom, zgodovinski resnici / cena nam ne odgovarja je previsoka; njena frizura ni odgovarjala obleki ni bila primerna za to obleko; to blago mi ne odgovarja mi ni všeč; zame ni primerno
10. zastar. odvračati, odsvetovati: ker se je že odločil, ga ni več odgovarjal; odgovarjati koga od ženitve
● ekspr. odgovarjal je njenim pogledom tudi on jo je pogledoval, gledal; ekspr. ni odgovarjal na njena čustva ni je ljubil, čeprav ga je ljubila; večina obtoženih je že odgovarjala pred sodiščem večini obtoženih je sodišče že izreklo sodbo; odgovarja naj pred našim zakonom sodi naj se mu po naših zakonih
- odgovarjajóč -a -e:
odgovarjajoč na pismo; lestev odgovarjajoče dolžine; dobiti odgovarjajočo odškodnino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
odpravnína -e ž (ī)
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
znesek, ki se komu da zlasti ob prisilnem prenehanju sodelovanja v kaki skupnosti: zahtevati odpravnino; rudarji so se takrat borili za odpravnino / ženi je za odpravnino dal hišo
// po dogovoru določeno premoženje, s katerim se zadosti pravici (bodočega) dediča: izplačati bratu odpravnino
♦ pravn. odpravnina vdove znesek, izplačan ob delavčevi smrti vdovi, ki nima pravice do družinske pokojnine po njem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
odzívati se -am se nedov.
1.
delati kaj, s čimer se potrdi sprejem obvestila, signala
SINONIMI:
2.
na kaj z določenimi dejanji kot posledico določenega dejstva kazati, izražati odnos, stališče do tega dejstva
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: slišati se
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
podušíti -ím dov., podúšil (ī í)
1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili
2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko podušiti
● ekspr. podušil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel
1. drugega za drugim zadušiti: podušiti jetnike s plinom / ekspr. podušili so vse živo pomorili, uničili
2. krajši čas kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: ko korenje podušite, dodaste meso / nekoliko podušiti
● ekspr. podušil je tri klobase in spil dva litra vina pojedel
- podušíti se
drug za drugim se zadušiti: zasuti rudarji so se podušili
- podušèn -êna -o:
podušena čebula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
podušíti -ím dov. podúšil -íla, nam. podušít/podušìt; drugo gl. dušiti (í/ȋ í) koga/kaj nekoliko ~ korenje; poud. ~ tri klobase |pojesti|
podušíti se -ím se (í/ȋ í) Zasuti rudarji so se podušili
podušíti se -ím se (í/ȋ í) Zasuti rudarji so se podušili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
prikopáti -kópljem tudi -ám dov., prikôplji prikopljíte tudi prikôpaj prikopájte; prikôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem priti: prikopati do ceste
2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali
● nar. prikopal mu je dve klofuti dal
1. s kopanjem priti: prikopati do ceste
2. nar. s kopanjem urediti konce njive: potolkli so kepe in prikopali; zaradi naglice so slabo prikopali
● nar. prikopal mu je dve klofuti dal
- prikopáti se
1. s kopanjem priti skozi kaj ovirajočega: zasuti rudarji so se prikopali iz jame / prikopati se izpod snega
// ekspr. s težavo priti: četa z ranjenci se je prikopala v vas na pobočju / viseč na vrvi, se je z nihanjem prikopal do police s ponesrečencem
2. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prikopati se do denarja, oblasti, resnice / po petih letih se je prikopal do tretjega razreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
revíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na revir: revirne meje / revirni lovski čuvaj; revirni gozdar / revirni rudarji
nanašajoč se na revir: revirne meje / revirni lovski čuvaj; revirni gozdar / revirni rudarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
revírski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na revir: revirski gozdar / revirski prebivalci; revirski rudarji / revirske občine / revirski zdravnik
nanašajoč se na revir: revirski gozdar / revirski prebivalci; revirski rudarji / revirske občine / revirski zdravnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rováš Frazemi s sestavino rováš:
iméti kóga/kàj na rovášu, íti na rováš kóga/čésa, na rováš kóga/čésa
iméti kóga/kàj na rovášu, íti na rováš kóga/čésa, na rováš kóga/čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rudár -ja m (á)
delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji
● publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih
delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji
● publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rudár SSKJ² samostalnik moškega spola
STALNE ZVEZE: rudar kriptovalut
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
rudárski -a -o prid.
ki je v zvezi z rudarji, rudarstvom
SINONIMI:
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024
sámoreševálec -lca [samoreševau̯ca in samoreševalca] m (ȃ-ȃ)
teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci
teh. maska, ki za krajši čas varuje dihalne organe pred strupenimi plini: rudarji so opremljeni s samoreševalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
sestópati -am [səstopati in sestopati] nedov. (ọ̄)
premikati se navzdol, dol
a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati
b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo
// stopati s česa: sestopati z voza
premikati se navzdol, dol
a) po strmem svetu: sestopati z gore; sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu; počasi, previdno sestopati
b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo
// stopati s česa: sestopati z voza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
solidáren -rna -o prid. (á ā) navadno v povedni rabi
1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko
2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim
3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni
♦ pravn. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku
1. ki podpira, odobrava ravnanje, mnenje koga: rudarji so bili solidarni s stavkajočimi; vsi niso bili solidarni z vodstvom upora / mati je bila solidarna s svojo hčerko
2. ki pomaga, je pripravljen pomagati, sodelovati: vedno smo solidarni z žrtvami naravnih nesreč; bodite solidarni, pomagajte jim
3. složen, med seboj povezan: prijatelja sta bila zmeraj solidarna; pozval jih je, naj ostanejo solidarni / interesi delavcev in podjetnikov niso solidarni enaki, skupni
♦ pravn. solidarni upnik upnik, ki ima pravico zahtevati od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti, s tem pa obveznost preneha tudi nasproti drugim upnikom; solidarna obveznost obveznost, pri kateri več dolžnikov dolguje celotno plačilo, izpolnitev obveznosti upniku
- solidárno prisl.:
solidarno z drugimi se boriti za izboljšanje delovnih razmer; vzajemno in solidarno zagotavljati možnosti za razvoj otrok; biti solidarno odgovoren za škodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
solidárnost -i ž (á)
1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu
2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika
// pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom
3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost
♦ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega
1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu
2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika
// pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom
3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost
♦ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
sréčno3 pozdrav. medm. (ẹ́) ~, so pozdravili rudarji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
svetílka -e [zoološko tudi svetiu̯ka] ž (ȋ)
priprava, ki prižgana oddaja svetlobo: postaviti svetilko na mizo; svetilka s steklenim ohišjem / svetilka sveti, ugaša, utripa; prižgati svetilko / cestna, stropna, talna svetilka; električna, plinska svetilka; jamska svetilka ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih; naglavna svetilka ki se nosi na glavi; prenosna, stoječa svetilka; signalna, varnostna svetilka; žepna svetilka; svetilka na olje, petrolej
♦ aer. obrobna svetilka talna svetilka, ki na letališču označuje obrobje vzletno-pristajalne steze; bot. svetilka visoka rastlina z drobnimi cveti v pokončnih socvetjih, Cimicifuga; elektr. kremenova svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke; kem. acetilenska svetilka; zool. morske svetilke planktonske morske živali cevaste oblike, ki se ponoči močno svetijo, Pyrosomidae
priprava, ki prižgana oddaja svetlobo: postaviti svetilko na mizo; svetilka s steklenim ohišjem / svetilka sveti, ugaša, utripa; prižgati svetilko / cestna, stropna, talna svetilka; električna, plinska svetilka; jamska svetilka ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih; naglavna svetilka ki se nosi na glavi; prenosna, stoječa svetilka; signalna, varnostna svetilka; žepna svetilka; svetilka na olje, petrolej
♦ aer. obrobna svetilka talna svetilka, ki na letališču označuje obrobje vzletno-pristajalne steze; bot. svetilka visoka rastlina z drobnimi cveti v pokončnih socvetjih, Cimicifuga; elektr. kremenova svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke; kem. acetilenska svetilka; zool. morske svetilke planktonske morske živali cevaste oblike, ki se ponoči močno svetijo, Pyrosomidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
Šaleška dolina
Predlog
Šaleške doline samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v severovzhodni Sloveniji
IZGOVOR: [šaléška dolína], rodilnik [šaléške dolíne]
BESEDOTVORJE: Šalečan, Šalečanka, Šalečanov, Šalečankin, šaleškodolinski in šaleški
PRIMERJAJ: šaleški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
továriš -a m (ȃ)
1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem
// oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš
// oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš
2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: policistu se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni, stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone
// oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si bili tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši
// oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči
3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let
4. v socializmu naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra
// pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši
5. šol. žarg., v socializmu učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino
● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika
1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem
// oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš
// oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš
2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: policistu se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni, stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone
// oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si bili tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši
// oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči
3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let
4. v socializmu naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra
// pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši
5. šol. žarg., v socializmu učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino
● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
vọ̑lfram -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zadušíti -ím dov., zadúšil (ī í)
1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila
2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev
3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze
4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas
5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen
1. z dušenjem usmrtiti: past je zadušila žrtev; manjša žival je zadušila jelena / naduha ga je zadušila; brezoseb., ekspr. odpri okno, sicer me bo zadušilo; pren. čustva so ga skoraj zadušila
2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: zadušiti osvobodilno gibanje, revolucijo, vstajo / kaj v kali zadušiti preprečiti, onemogočiti, da se kaj razvije, takoj ko se prvič pojavi; popolnoma uničiti; zadušiti upor v krvi / zadušiti svobodno misel, upanje / plevel je zadušil skoraj vso setev
3. ekspr. zadržati, premagati: zadušiti bolečino, smeh, solze
4. zmanjšati jakost zvoka: ropot je zadušil govorjenje / ekspr. bojazen mu je zadušila glas
5. pogasiti z odvzemom zraka: zadušiti ogenj, požar / zadušiti plamen
- zadušíti se
zaradi dušenja umreti: rudarji so se v jami zadušili s plinom; nezavestni se lahko zaduši
- zadušèn -êna -o:
upor je zadušen; zadušena želja; zadušena žival; prisl.: zadušeno krikniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
železár -ja m (á)
delavec v proizvodnji železa: delo železarjev; rudarji in železarji / jeseniški železarji
delavec v proizvodnji železa: delo železarjev; rudarji in železarji / jeseniški železarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
železár -ja m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024