belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

grmíšče -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Kako imenujemo kraške kamnite zidove?

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rêj1 -a m (ȇ)
nar. primorsko ruj: rdeče listje reja / grmi reja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rúj -a m (ȗ)
grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rúj -a m z -em (ȗ) |grm|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rúj -a m
grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijopojmovnik
SINONIMI:
nar. rej1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024

rȗj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rȗj, m. der Färberbaum, der Perrückenbaum, der Gelbholzsumach (rhus cotinus), Cig., Jan., C., Kras-Mik., Tuš. (B.), Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ruj gl. rujevina

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rūjen -jna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rújev -a -o (ȗ)
pridevnik od ruj: rujevo listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rujevína – glej rȗj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rujevina ► ˈrüːjevėna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rúti rújem nedov. rúj -te, -óč; rúl -a, rút; rútje; (rùt/rút) (ú) neobč. ruvati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

ruváti rújem tudi rúvati -am nedov. rúj -te tudi -aj -ajte, -óč tudi -ajóč, ruváje; ruvál -a tudi -al -ala, -át tudi -at, -án -ána tudi -an -ana; ruvánje tudi rúvanje; (-àt tudi -at) (á ú; ú; ȗ) kaj ~ skale; neobč. ruvati proti komu/čemu delovati proti
ruváti se rújem se tudi rúvati se -am se (á ú; ú; ȗ) ~ ~ s kom; ruvati se za kaj ~ ~ ~ žogo; poud. ~ ~ ~ malenkosti |prepirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

rváti rújem nedov. rúj -te, -óč; rvál -a, rván -a, rvát; rvánje; (-àt) (á ú) neobč.: Vihar je rval drevesa ruval; ~ korenje puliti
rváti se rújem se (á ȗ) neobč. ruvati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

sumah [sūmah] samostalnik moškega spola
  1. neka rastlina, ki se uporablja kot rdeče barvilo, verjetno dišeči ruj, LATINSKO: Rhus coriaria
  2. menstruacija

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

zarjavíti, -ím, vb. pf. bräunen: solnce mu je zarjavilo lice, (-ruj-) Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Število zadetkov: 20